V Sloveniji velja splošna ocena, da v prvi nogometni ligi nastopa preveč tujih igralcev. Najbolj zanesljive podatke o številu tujcev v slovenskih prvoligaških klubih vodi specializirani nogometni portal Transfermarkt, ki je zabeležil, da je v letošnji podaljšani sezoni na slovenskih igriščih zaigralo 109 tujih nogometašev. Skupni delež tujcev znaša slabih štirideset odstotkov, kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi nogometaš v slovenski ligi tuje državljanstvo. Je tujcev preveč? Kakšen je njihov učinek in kakšni so kriteriji klubov pri izboru tujih nogometašev?
Gliha: Mladi postajajo alibi igralci
Selektor mlade slovenske reprezentance Primož Gliha opozarja, da imajo obetavni domači igralci zaradi poplave tujcev manj možnosti za nogometni razvoj. Praksa med drugim kaže, da postaja slovenska liga zatočišče za odslužene igralce iz balkanskih držav, ki jim v domovini ne namenijo toliko priložnosti kot pri nas. »Že pet let se borim z vprašanjem, zakaj se mladi domači igralci v 38. ligi v Evropi ne znajdejo na seznamu klubskih trenerjev. Podatki so vsako leto slabši, zato se je treba vprašati, kdo bo čez tri, štiri leta igral za člansko reprezentanco. Zakaj mladi igralci Maribora in Olimpije ne morejo igrati proti Rudarju? Bodimo pošteni in povejmo, da v slovenski ligi četrtina tujcev prinaša dodano vrednost, ostali pa odžirajo položaje doma vzgojenim igralcem. Če Aluminij v polfinalu pokala proti Muri s sedmimi tujci v prvi postavi prejme štiri gole, je nekaj narobe,« razmišlja Primož Gliha.
Kot selektor izbrane vrste do 21 let, ki jo čez leto dni čaka nastop na domačem evropskem prvenstvu, je opazil, da imajo nogometaši iz najboljših slovenskih klubov težave pri sprejemanju odgovornosti na igrišču. »Mladi igralec Olimpije se običajno razvija počasneje od vrstnika pri Triglavu ali Bravu. Če nihče od mladih igralcev ne sodeluje pri sedmih golih Olimpije v Kranju, to pomeni, da mladi ne prevzemajo odgovornosti, ampak čakajo na starejše kolege, da bodo rešili tekmo. Mladi nogometaši se v tem primeru razvijajo v alibi igralce in slabše delujejo tudi v reprezentanci. Drugačno podobo ponujajo nekateri klubi iz spodnjega dela lestvice, kjer mladi igralci veliko lažje prevzemajo odgovornost, saj jih tako vzgajajo. Posledično je njihov razvoj uspešnejši. Že pred leti sem predlagal uvedbo pravila, po katerem bi prvoligaški klubi vsako tekmo začeli in končali z vsaj enim igralcem do 21 let. S tem bi povečali bazo, a so me celo kritizirali za pobudo. Klubski veljaki razmišljajo povsem drugače,« je povedal Gliha.
Ko je bil pred desetimi leti trener Kopra, je v igro poslal številne najstnike (Struna, Štulac, Palčič, Jelenič…), ki so se kasneje prebili na mednarodni oder. Na koncu je Koper osvojil tretje mesto in se prebil do polfinala pokala. »Kako bo nekdo postal članski reprezentant, če se pri 23 letih še ni ustalil v slovenski ligi? V Sloveniji je preveč podpovprečnih tujcev. Učinek tujca se pokaže takrat, ko se mladi od njega nekaj naučijo. Potrebujemo predvsem tuje igralce z dodano vrednostjo, ki bodo v najtežjih trenutkih prevzeli odgovornost in rešili situacijo na igrišču. Tujcev s tako individualno kvaliteto je v naši ligi premalo,« je še dodal Gliha in spomnil na sezono 2015/16, ko so se Krka, Koper in Zavrč borili za obstanek v prvi ligi s 74 tujimi nogometaši na širšem seznamu igralcev.
Verdenik: Stroka ni več pomembna in se ne razvija
V ligah, ki so po ocenah Evropske nogometne zveze po kakovosti primerljive s slovensko, je število tujcev nižje. Na Poljskem nastopa slabih 34 odstotkov nogometašev iz tujine, v Litvi 32,1 odstotka, na Madžarskem še odstotek manj. Izjema je Slovaška, kjer je med 344 igralci v elitni ligi 146 tujcev (42,4 odstotka). V slovenski ligi je število tujcev krepko naraslo leta 2013 po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo zaradi prostega pretoka delavcev.
Da je v slovenskem klubskem nogometu število tujcev previsoko, meni tudi nekdanji selektor Slovenije Zdenko Verdenik, ki težavo vidi predvsem v prevelikem vplivu menedžerjev. »Tujci, ki igrajo pri nas, so slabše kvalitete in ne predstavljajo okrepitve za slovenski nogomet. Največkrat gre za povezavo med vodstvom kluba, menedžerji in igralci. Predvsem trenerje se premalo vpraša, ali tujci ustrezajo kriterijem in ali imajo kakovost. Vendar pa tako ni le v Sloveniji. Na lastni koži sem podobno občutil na Japonskem, kjer so mi drugi odrejali, katere igralce bomo kupili, ne glede na moje mnenje,« pravi Zdenko Verdenik.
Meni, da se v slovenskih klubih dela premalo z mladimi, število obetavnih nogometašev pa je zato manjše kot nekoč. Vzroki za to so tudi v premajhnem vplivu trenerjev in njihovem slabšem znanju. »Znanja, ki jih naši trenerji pridobijo, so vedno bolj omejena. Če so bila v Sloveniji nekoč na zavidljivi ravni, zdaj vse skupaj že nekaj časa peša. Trendom na področju analize tekem in kondicijske priprave ne sledimo, ker imamo premalo ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Posledično je vedno manj kakovostnih igralcev, s katerimi bi se lahko reprezentanca uvrstila na velika tekmovanja, pa tudi klubski nogomet v evropskem merilu ne kaže kakovosti.« Kot primer navaja Avstrijo in Islandijo, kjer ima stroka glavno besedo, majhen pa je tudi odstotek tujcev v elitni ligi – v Avstriji znaša 9,1, na Islandiji pa 9,7 odstotka.
Da bi tudi v Sloveniji prevzeli njihov model, se ta čas zdi malo verjetno, saj je po Verdenikovih besedah povezava med fakulteto za šport in nogometno zvezo že nekaj časa pretrgana. »V določenem obdobju je prišlo do spremembe. Na zvezo so prišli ljudje, ki dajejo stroki manjši pomen. A v nogometu je treba razmišljati tudi o izobrazbi ljudi, ki se z nogometom ukvarjajo. V Sloveniji je nogometna izobrazba zelo nizka,« poudarja docent na fakulteti za šport, ki odgovornost pripisuje tudi predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu. »Če on ne želi podpreti stroke in njene vrednosti, ne vem, kaj še lahko storimo. Posledice bodo jasne,« je sklenil Verdenik.
