Poleti 2014 je v Braziliji doživel popoln konec reprezentančne poti. V polfinalu proti gostiteljem je Nemčija Brazilijo šokirala z zgodovinskim izidom 7:1, Klose pa je dosegel svoj 16. gol na svetovnih prvenstvih in postal samostojni rekorder. Nekaj dni pozneje je v finalu proti Argentini z Nemčijo osvojil še naslov svetovnega prvaka in svojo reprezentančno zgodbo sklenil na najvišji možni točki. Skupaj je za Nemčijo zbral 71 zadetkov na 137 tekmah in postal najboljši strelec v zgodovini reprezentance.
»Rekordi niso cilj. So posledica ekipe, ki dela prav,« je dejal Miroslav Klose po dosežku, ki ga je dokončno zapisal v zgodovino svetovnih prvenstev.
Od Opolja do Bayerna
Klose se je rodil 9. junija 1978 v Opolju v športni družini – oče Josef, pripadnik nemške manjšine v Šleziji, je bil profesionalno nogometaš, mati Barbara Jež pa poljska reprezentantka v rokometu. Pri osmih letih se je družina preselila v Zahodno Nemčijo, kjer so sprva živeli skromno, Klose pa se je moral prilagoditi novemu jeziku in okolju. V šolo je prišel brez znanja nemščine in se pogosto počutil kot tujec, zato mu je prav nogomet pomagal pri vključevanju. Pogosto je poudarjal, da mu je igrišče predstavljalo univerzalni jezik: »Na igrišču sem razumel vse, tudi ko nisem razumel besed.«
Prve nogometne korake je naredil pri SG Blaubach-Diedelkopf, klubu iz sedme lige. Njegov razvoj ni bil hiter ali izstopajoč – zaradi suhe postave in pomanjkanja telesne moči so ga sprva celo zavrnili v športni šoli. A prav vztrajnost je postala njegova največja odlika. »Nisem bil čudežni otrok. Moral sem delati za vsak korak naprej,« je večkrat poudaril. Nase je opozoril v dresu Kaiserslauterna, preboj pa je dokončno potrdil pri Werderju iz Bremna, kjer je v sezoni 2005/06 s 25 goli postal najboljši strelec Bundeslige in slovel tudi kot odličen podajalec. Leta 2007 je prestopil k Bayernu. Z njim je osvojil dva naslova državnega prvaka in dva pokalna naslova. Kariero je končal pri Laziu, kjer je leta 2013 proti Bologni dosegel pet golov na eni tekmi.
Skupno je na klubski ravni odigral skoraj 600 tekem, dosegel 230 golov in prispeval 134 podaj. Kljub temu ga je odlikovala predvsem ekipna igra, ne individualni blišč. Njegove številke so bile odlične, vendar ga navijači niso cenili le zaradi zadetkov. Bil je igralec, ki je ekipo pogosto postavil pred sebe. »Nikoli nisem iskal bližnjic. Verjel sem v delo,« je poudarjal. V mladosti se je ob nogometu izučil za tesarja – in prav ta odnos do dela je ostal temelj njegove kariere.
Kralj svetovnih prvenstev
Če je bil v klubskem nogometu pogosto v senci večjih zvezd, je na svetovnih prvenstvih postal zgodovina. Na prvem mundialu leta 2002 je dosegel pet golov, vse z glavo, vključno s hat-trickom proti Savdski Arabiji. Že takrat je opozoril na svojo največjo moč – izjemno gibanje v kazenskem prostoru in popolno odmerjen čas skoka. Nemčija je prišla do finala, Klose pa je osvojil srebrni čevelj.
Štiri leta pozneje je na domačem prvenstvu ponovno dosegel pet golov in osvojil zlati čevelj za najboljšega strelca turnirja. Na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južni Afriki je dodal še štiri gole in se izenačil z legendarnim Gerdom Müllerjem. Vrhunec je sledil leta 2014 v Braziliji, ko je v polfinalu proti gostiteljem dosegel svoj 16. zadetek na svetovnih prvenstvih in postal samostojni rekorder.
Na lestvici strelcev svetovnih prvenstev še danes vodi pred Ronaldom (15) in Müllerjem (14). Med aktivnimi igralci je Lionel Messi pri 13 zadetkih, Kylian Mbappe pa pri 12. Oba imata pred začetkom novega svetovnega prvenstva še vedno realno možnost, da ga lahko prehitita.
Poštenost pred rezultatom
Klose ni bil poseben le zaradi golov, temveč tudi zaradi načina, kako jih je dosegal – in kdaj jih ni želel doseči. Leta 2005 je v dresu Werderja po dvoboju z vratarjem Arminie Bielefeld sodniku sam priznal, da enajstmetrovka ni bila upravičena. Še bolj znan je primer iz leta 2012, ko je kot igralec Lazia dosegel gol z roko proti Napoliju. Sodnik tega ni opazil, Klose pa ga je sam opozoril na napako. »Nisem mogel drugače. To ni bilo prav,« je pojasnil. Prav zaradi teh dejanj mu je leta 2023 predsednik Uefe Aleksander Čeferin podelil predsedniško nagrado Uefe za izjemne športne in človeške vrednote.
Po koncu igralske kariere leta 2016 je ostal v nogometu kot trener in pomočnik v nemški reprezentanci, nato pa vodil mladinske selekcije Bayerna in deloval v Avstriji pri Altachu. Od leta 2024 vodi Nürnberg v drugi nemški ligi. Tudi kot trener ostaja zvest načelom, ki so ga definirala kot igralca – disciplina, potrpežljivost in delo brez bližnjic. »Nogomet se ne zgradi v nekaj tednih. Potrebuje čas,« pravi danes.
Njegova kariera ostaja primer redkega napadalca, ki ni temeljil na spektaklu, temveč na ponavljanju pravilnih odločitev. V času, ko je nogomet vse bolj podrejen individualnemu blišču, Klose ostaja dokaz, da je učinkovitost še vedno najvišja oblika elegance.