Čeprav tega seveda ne bodo priznali na glas, so prijateljske tekme ob koncu naporne sezone za nekatere stare reprezentančne mačke vsaj manjši nebodigatreba. Drugače bi seveda bilo, če bi bili prijateljski tekmi del priprav na mundial, toda Slovenija bo SP znova spremljala le prek televizijskih sprejemnikov, naslednja pomembnejša tekma pa jo v okviru lige narodov čaka šele jeseni. A med šestindvajseterico, ki se v teh dneh mudi na Brdu, so vsaj trije, ki četrtkov dvoboj s Ciprom in nedeljskega s Hrvaško pričakujejo z nestrpnostjo. Tian Nai Koren, Žan-Luk Leban in Ester Sokler se namreč nadejajo prvih minut v dresu z državnim grbom.
Predvsem prvi bo pod posebnim drobnogledom. Če bo stopil na igrišče, bo namreč postal najmlajši reprezentant v zgodovini članske vrste. Bil bi debelo letni dni mlajši od trenutnega rekorderja Benjamina Šeška, ki je za člansko izbrano vrsto prvič zaigral dan po 18. rojstnem dnevu. Mimogrede, Šeško, ki bo zaradi poškodbe izpustil prihajajoči preizkušnji, je v nedeljo praznoval 23. rojstni dan, pri tem pa prišel na Brdo pozdravit reprezentančne soigralce.
Koren bo po drugi strani šele konec julija dopolnil 17 let in bi lahko tako v naslednjih dneh postal sploh prvi mladoletnik v članski izbrani vrsti. Povedano drugače: piva si še ne more naročiti, lahko pa igra v A-reprezentanci.
Peta naveza oče – sin
Lani poleti se je iz Maribora preselil v Belgijo, kjer se kali v drugi oziroma razvojni ekipi Cluba Brugge, ki je v letošnji sezoni igrala v drugi belgijski ligi, Koren pa je igral tudi za mladinsko ekipo tega belgijskega velikana in z njo med drugim zaigral v finalu mladinske lige prvakov. Statistična biblija Transfermarkt njegovo vrednost trenutno ocenjuje na 1,2 milijona, v primeru reprezentančnega debija pa bi ta bržkone malce zrasla še pred koncem letošnje sezone.
Koren sicer sodi v rubriko o jabolku in drevesu. Njegov oče Robert je namreč nekdanji kapetan reprezentance in strelec zmagovitega zadetka na tekmi z Alžirijo na SP 2010, kar je še vedno edina slovenska zmaga na velikem tekmovanju.
Če ali ko bo Tian Nai debitiral, bomo dobili peto navezo oče – sin v zgodovini slovenske reprezentance. Robert in Tian Nai se bosta pridružila pokojnemu Marku in Luki Elsnerju, Amirju in Svenu Kariću, Zlatku in Luki Zahoviću ter Simonu in Svitu Sešlarju.
Seveda je bil šestnajstletnik na Brdu deležen tudi reprezentančnega krsta. Pri nedeljski večerji je predstavil svoje pevske sposobnosti. Če gre verjeti Adamu Gnezdi Čerinu, se je kar dobro odrezal, za svoj evrovizijski nastop pa si je izbral uspešnico slovenskega reperja Challetta Salleta.
V Sloveniji so v preteklosti najstniki le redko dobili priložnost v A-reprezentanci. Le redki so preskočili razred ali dva, zdaj pa so se, kot kaže, tudi na sončni strani Alp odločili slediti v zadnjem obdobju vse bolj razširjenemu svetovnemu trendu. Ni jih malo, ki bodo dejali, da končno. Če je lahko Lamin Yamal s 16 leti igral za Barcelono in Španijo, Lennart Karl pa s 17 za Bayern in Nemčijo, lahko tudi Koren in podobni za Slovenijo. Navsezadnje v športu naj ne bi bilo starih in mladih, temveč le dobri in slabi. »Pri nas je to morda res poseben primer, a kot lahko vidimo, povsod po svetu na najvišji ravni že igrajo 16- in 17-letniki. Tako da to ne bi smel biti noben tabu,« pravi že omenjen Adam Gnezda Čerin in dodaja: »Že ko sediš na večerji ali kosilu, vidiš ob sebi neke nove obraze, kar je seveda povsem okej. Mi starejši, ki smo tukaj že dlje časa, poskušamo pomagati mladim fantom, da se čim prej in čim bolje vklopijo v to ekipo, da zgradimo eno super vzdušje, ki je predpogoj za kakršen koli uspeh. Oni pa s trdim delom na igrišču dokazujejo, da so sposobni in pripravljeni za to raven. Vsekakor pozitivna stvar za slovenski nogomet.«
Mi bi dodali, da bi to lahko bila celo ena (naj)boljših zgodb sicer vse prej kot spektakularnega obračuna s Ciprčani.