Selektor Boštjan Cesar je še pred tednom dni ob razodetju spiska zvenel zelo optimistično. Kako tudi ne, Šeško je počasi lovil ritem, minutaža je rasla, padati so začeli prvi goli. »Glede Benija sem zelo vesel, da se je vrnil v tekmovalni ritem in da je poškodba končno sanirana. Vesel sem, da je spet na spisku in da se nam bo pridružil.«
Teden dni kasneje je optimizem zamenjal pesimizem oziroma skepticizem. Prvi znaki za alarm so se prižgali po tem, ko Šeška ni bilo na vlaku za London oziroma ni bil v kadru za nedeljsko tekmo na Craven Cottageu.
Vprašanj je bilo veliko, uradnih odgovorov bolj malo. United je brez Šeška proti skromnemu Fulhamu iztržil le točko (1:1), v zaključku tekme mu jo je prinesel Matheus Cunha, slovenske ljubitelje nogometa pa je seveda v prvi vrsti zanimal razlog Šeškove odsotnosti. Trener Michael Carrick je na novinarski konferenci po tekmi potrdil, da je poškodba, zaradi katere je slovenski napadalec izpustil potovanje v prestolnico, povezana z bolečinami v goleni, ki so ga pestile že v prejšnji sezoni. »Kar lahko rečem, je, da zagotovo ni bil pripravljen na danes, zato vam v tem trenutku pravzaprav nimam povedati nič novega.«
Že skoraj leto dni od zadnje Šeškove reprezentančne tekme
Šeško naj bi v ponedeljek opravil podrobnejše preiskave, od rezultatov pa naj bi bila odvisna njegova udeležba na prihajajoči reprezentančni akciji. Pravijo, da upanje umira zadnje, toda prav veliko razlogov za optimizem sicer skope novice z Otoka niso ponujale. Tudi zato, ker ni niti najmanjšega dvoma, da bi United ne glede na rezultate preiskav raje videl, da Slovenec izpusti še en reprezentančni cikel in te tri tedne pod nadzorom klubske zdravniške službe celi rane. Ne bi bilo prvič, da bi United načetemu oziroma ne optimalno pripravljenemu Šešku prižgal rdečo luč oziroma jasno dal vedeti, da je bolje, da izpusti reprezentančne preizkušnje.
Šeško je sicer reprezentančni dres nazadnje oblekel pred slabim letom dni v kvalifikacijah za SP 2026 proti Švici. Potem je izpustil novembrski (Kosovo, Švedska), marčevski (Madžarska, Črna gora) in junijski (Ciper, Hrvaška) reprezentančni ciklus. Od njegovega zadnjega zadetka v dresu Slovenije bo kmalu minilo že dve leti.
V primeru njegove vnovične odsotnosti bo Cesar vrzel v napadu poskušal zapolniti z Žanom Vipotnikom, Andražem Šporarjem, Danijelom Šturmom, Aljošo Matkom in/ali Nikom Prelcem. Sreča v nesreči je ta, da so nekateri od naštetih v zelo spodobni formi.
Tokrat kar štiri tekme
V dobri formi je tudi kapetan Jan Oblak, ki je lahko na Brdo prišel prešerne volje. Njegov Atletico je namreč na mestnem derbiju z 2:1 premagal Real. Boljšo popotnico za pot v domovino bi si težko želel.
Slovenija bo v ligi narodov igrala v ligi B oziroma skupini B1. Prvo mesto v skupini prinaša napredovanje v ligo A, drugo mesto vodi v dodatne kvalifikacije za ligo A, tretje tokrat ne prinaša ali odnaša nič, četrto pa prinaša izpad v ligo C. Liga narodov bo sicer prvič potekala v spremenjenem, ekspresnem ritmu. Prvi ciklus tako prinaša kar štiri tekme, skupinskega dela pa bo konec že v tem koledarskem letu. Za začetek v soboto v Ljubljano prihajajo Škoti s svojo Tartan Army. Gostinci si že manejo roke.
Nekatere reprezentance so po SP odprle novo poglavje, tokrat bodo pod drobnogledom novinci v selektorskem poklicu, kot so denimo Zinédine Zidane (Francija), Jürgen Klopp (Nemčija) in Xavi (Nizozemska), ki želijo pustiti pozitiven prvi vtis. K izzivu so pristopili na različne načine, Klopp je denimo za svojo prvo akcijo vpoklical kar 44 igralcev, ki jih je razdelil v dve ekipi. Obe bosta odigrali po dve tekmi.