Če bi kdo pred začetkom prvenstva glede na žreb skupin napovedal, da se bodo svetovni prvaki Argentinci v šestnajstini finala pomerili z Zelenortskimi otoki, bi mu najbrž svetovali čimprejšnji obisk v ustrezni zdravstveni ustanovi. Ne le zato, ker so Afričani debitanti na svetovnih prvenstvih in v mednarodnih razmerjih popolna neznanka in se je zato njihova uvrstitev v nadaljnje tekmovanje zdelo znanstvena fantastika, ampak predvsem ker so igrali v skupini H s Španci in Urugvajci, za katerimi bi morali krepko zaostati. Predvidena tekma za danes je bila tako ali vroč derbi med Argentinci in njihovimi južnoameriškimi sosedi Urugvajci, ali pa še huje, če bi Špancem na kakšni stopnici spodrsnilo, celo med aktualnimi svetovnimi in evropskimi prvaki. Toda čar takšnih tekmovanj kot svetovno prvenstvo je ravno v tem, da se vnaprejšnje kalkulacije praviloma podrejo in nas preseneti kakšna senzacija, kot so bili v tem primeru Zelenortski otoki, ki so se s tremi remiji (tudi proti Španiji!) in tremi točkami kot drugouvrščena ekipa skupine H prebili v šestnajstino finala na dvoboj z Argentino. Da se bo danes tukaj znašla Argentina, sicer skorajda ni bilo vprašanje, saj so ti prišli na SP v polni formi, poleg tega pa so bili v svoji skupini J več kot prepričljivo prvi na lestvici s tremi zmagami in z razliko v zadetkih 8:1 na krilih najboljšega nogometaša na svetu zadnjih dveh desetletij Lionela Messija, ki je doslej od osmih argentinskih zabil kar šest golov ali tri četrtine vseh.
Pričakovana premoč Argentine v prvem delu
Argentina je v današnjo tekmo vstopila stoodstotno resno, ne glede na eksotiko njenega nasprotnika, pač tako, kot se za svetovne prvake spodobi. Selektor gavčev Lionel Scaloni že skorajda od leta 2021 igra z isto začetno enajsterico, ki jo, kot se včasih pošalimo, na izust zrecitira vsak argentinski osnovnošolec, če ga zbudijo ob polnoči, in s katero so postali tako južnoameriški kot svetovni prvaki v nogometu. V bistvu Scaloni pušča odprto samo eno »delovno mesto« v prvi ekipi, in sicer tisto, ki ga je zapustil legendarni Angel Di Maria, Scaloni pa se s tem zadnjim igralcem običajno taktično prilagodi nasprotniku, če je treba. Tokrat je izbral Thiaga Almado, igralca madridskega Atletica, in s tem zapolnil kot beton trdno zvezno linijo Mac Allister-Fernandez-De Paul, medtem ko je v napadu poleg »prostega strelca« Messija zaigral Lautaro Martinez. Tekma se je začela v počasnem ritmu, razumljivo glede na vročino okoli 33 stopinj, sprva so celo Afričani kazali nekaj napadalnih ambicij, a počasi so Argentinci ogrevali »motorje«, čeprav se do prvega odmora za osvežitev razen dveh medlih poskusov Messija ni zgodilo nič omembe vrednega. Se je pa spet in znova takoj po omenjenem odmoru, ko je osrednji argentinski branilec Lisandro Martinez v 29. minuti z dolgo podajo s sredine igrišča pred golom našel Messija, ki je s sijajnim sprejemom žoge in še boljšim strelom v zgornji kot vratarja Vozinhe popeljal Argentino v vodstvo z 1:0. To je bil Messijev sedmi zadetek na tem prvenstvu, argentinska desetica pa je postal prvi igralec v zgodovini, ki je zadel na kar osmih zaporednih tekmah mundialov.
Po tem zadetku je bila na igrišču samo še ena ekipa, čeprav so se Argentinci zadovoljili s popolno kontrolo žoge in igre in niso kazali pretiranih napadalnih ambicij, če izvzamemo strel Fernandeza z roba kazenskega prostora, ko je moral vratar Zelenortskih otokov resno posredovati. Argentina je imela v prvem polčasu žogo več kot v dveh tretjinah v svoji posesti, razmerje v strelih na gol je bilo 3:0, argentinski vratar Emiliano Martinez pa se je žoge komajda kdaj sploh dotaknil.
Popoln zasuk in drama v nadaljevanju
Toda nogomet ima neka svoja življenja in včasih se zgodijo res presenetljive stvari, tudi proti toku tekme. Tako so Argentinci v drugi polčas vstopili izjemno ležerno, neambiciozno in zlasti neodgovorno. Igralci Zelenortskih otokov so to »zavohali« in se enakovredno spopadli s svetovnimi prvaki, za kar so bili nagrajeni v 59. minuti, ko je po lepi akciji na desni strani Ryan Mendes podal v kazenski prostor, kjer je Deroy Duarte podajo preusmeril skozi noge branilca Martineza mimo vratarja v gol za izid 1:1. Argentince je to izenačenje sicer podžgalo, Scaloni je tudi reagiral s tremi predvidenimi menjavami in igra svetovnih prvakov se je razživela, a Messi je zapravil tri izjemne priložnosti, ko mu je udarce (dvakrat s prostega strela z roba kazenskega prostora) ubranil zelenortski nacionalni junak, vratar Vozinha. Argentina je sicer stisnila nasprotnike pred svoja vrata, enkrat je branilec Afričanov Lopes žogo zbil skoraj z golove črte, ampak zadeli niso in tekma je odšla v podaljške, kar je bilo kar precejšnja senzacija.
Podaljški za infarkt navijačev
Argentinci so videli, da je vrag odnesel šalo, zato so v prvi podaljšek krenili bolj odločno in so že v 92. minuti prišli do vodstva z 2:1, ko je po strelu s kota z leve strani Messi podal v sredino, Mac Allister je z glavo podaljšal do druge vratnice, kjer je žogo pričakal branilec Lisandro Martinez in jo v slogu najboljših napadalcev zabil v levi zgornji kot vrat Vozinhe. Ampak senzacije še ni bilo konec: igralci Zelenortskih otokov se niso predali, počasi so se pomikali proti argentinskim vratom in v 103. minuti je njihov levi bočni branilec Lopes Cabral iz ničesar z levega roba kazenskega prostora z desnico ustrelil proti vratom Emiliana Martineza in s pravo mojstrovino zabil za izenačenje na 2:2. Argentinci so v začetku drugega podaljška znova pritisnili in v 111. minuti tekme je Messi izvedel kot z leve strani ter podal naravnost na glavo osrednjega branilca Cristiana Romera, ki je za gavče dosegel zmagoviti zadetek za 3:2. A pozor, tekme še ni bilo konec, igralci Zelenortskih otokov so krenili na vse ali nič, Argentinci so bili že čisto izmučeni in brez moči, tako da jih je nazadnje z dvema obrambama spet rešil izvrstni vratar Emiliano Martinez. Igralci obeh ekip so se komajda privlekli do 123. minute, ko je kanadski sodnik Fischer končno odpiskal konec in »razglasil« zmago Argentine.
Slednji se bodo morali tekme v osmini finala z Egiptom vsekakor lotiti bolj resno, čeprav so po današnjem dvoboju nedvomno do konca izmučeni. A tudi faraoni so Avstralce premagali šele po streljanju enajstmetrovk, tako da tu nihče ne bo v slabšem položaju. Za Zelenortske otoke pa velja: na tem svetovnem prvenstvu jih v rednem delu tekme ni premagal nihče, ne svetovni prvaki Argentinci ne evropski prvaki Španci ne Urugvaj, tako da so upravičeno največja senzacija prvenstva, morda celo ena največjih v vsej zgodovini mundialov. In nihče več jih nikoli ne bo ne mogel ne smel jemati z levo roko. Postali so heroji ne samo v domovini, ampak za ves nogometni svet.