Če bi iskali selektorja, ki najbolj deli nogometno javnost na svetovnem prvenstvu, je to bržkone Marcelo Bielsa. Sedemdesetletnega Argentinca na klopi Urugvaja se je prijel vzdevek El Loco (norec), kar pove veliko o njegovem značaju. Nekateri ga obožujejo, spet drugi dvomijo o njegovih metodah dela. Enako je pri Urugvajcih, ki vseeno upajo, da jih bo na tokratnem mundialu popeljal do vidnega rezultata. Začetek ni bil spodbujajoč, saj je Urugvaj le remiziral s Savdsko Arabijo z 1:1.
Marcelo Bielsa v svoji skoraj 40-letni karieri ni osvojil veliko trofej, a ga številni stanovski kolegi, kot denimo Pep Guardiola, kujejo v zvezde zaradi njegovega vpliva in filozofije. Sam sebe v Rosariu rojeni nekdanji branilec označuje za »generatorja napetosti« in obsesivno osebnost, ki nekatere igralce navdihuje, druge pa spravlja ob živce. To je tudi razlog, zakaj je Urugvaj verjetno najbolj nepredvidljiva ekipa na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Ko je maja 2023 prevzel vodenje te južnoameriške reprezentance, je postal eden najbolje plačanih selektorjev v nogometu, a je sam zatrdil, da denar ni bil motivacijski dejavnik. »Prepričala me je kakovost urugvajskih igralcev.« Ko je Urugvaj zabeležil zaporedni zmagi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 proti Braziliji in Argentini, je bila tamkajšnja javnost vzhičena. Predvsem impresiven je bil uspeh z 2:0 v Buenos Airesu. Urugvaj namreč Argentine v gosteh pred tem ni premagal vse od leta 1937! Zvezdnik gavčev Lionel Messi je priznal, da se s soigralci preprosto niso mogli spopasti z intenzivnostjo nasprotnikovega pritiska in hitrostjo njihovih prehodov. »Bielsov podpis pri načinu, kako igra Urugvaj, je očiten,« je dejal Lionel Messi. »V vseh reprezentancah ali klubih, vključno z Argentino, je bil njegov slog zelo prepoznaven. V Urugvaju ima izjemno generacijo igralcev,« je še dodal.
Brez pripravljalnih tekem pred SP
Občutek, da Bielsa gradi nekaj posebnega, je bil okrepljen s tretjim mestom na južnoameriškem prvenstvu 2024, nato pa se je zgodba začela krhati. Luis Suarez ga je po koncu reprezentančne poti septembra 2024 ostro napadel. Trdil je, da je Bielsa večkrat nespoštljivo ravnal z igralci in da jih sploh ni pozdravljal. »Na Copi Americi sem videl stvari, ki niso normalne, a o njih v dobro ekipe takrat nisem želel govoriti. Glede na Bielsovo preteklost se bodo ponavljale. Igralcem bo tega enkrat dovolj in bodo eksplodirali.« In imel je prav.
Novembra v Tampi na Floridi je Urugvaj izgubil s 5:1 proti ZDA, ki so igrale brez številnih ključnih igralcev. Čeprav je šlo le za prijateljsko tekmo, je bil poraz ponižujoč. Bielsa je takrat priznal, da opravičila za takšen rezultat ni. »Moj pristop in način, kako sem pripravil igralce, sta pod največjim vprašajem,« je dejal. Zvenel je kot trener, ki je izčrpal svoje igralce in pri njih izgubil podporo. In to ne prvič. Bielsove ekipe namreč niso znane le po intenzivnem pritisku po celotnem igrišču, ampak tudi po tem, da jim proti koncu sezone pogosto zmanjka moči. Pristop, ki ga zahteva, je fizično in psihično izjemno utrujajoč. Na dvourni novinarski konferenci, ki jo je sam sklical po debaklu v Tampi, ni skoparil s kritikami na svoj račun. »Ko prevzamem vodenje ekipe, postane vzdušje napeto. Sem toksičen.« Dodal je še, da je sramežljiv, obsesiven in robotska oseba ter da je težko prijazen. »Ne mislite, da v tem uživam. Takšen enostavno sem, to so moje človeške pomanjkljivosti.«
Posledično nihče ne ve, kaj pričakovati od Bielse ali njegove ekipe v Severni Ameriki. Po spodbudnih remijih predvsem proti Angliji in tudi Alžiriji se je zdelo, da se Urugvaj dviguje, a je bilo to konec marca, od tedaj pa njegovo moštvo, zanimivo, ni igralo nobene tekme več. Morda je bil tudi to razlog za razočarajočo predstavo proti Savdski Arabiji. Bielsa in njegov način dela sta pod večjim drobnogledom kot kadar koli prej. Tokratno svetovno prvenstvo pa bo dalo odgovor na vprašanje, ali je še vedno vizionar, ki vidi stvari, ki jih drugi ne, ali pa je izgubil stik s sodobno igro, ki jo je pomagal ustvariti. x