Gladina vode je pri nas zelo specifičen pojem. Ne moremo reči, da smo že izplavali, to bi lahko rekli šele, ko bi lanski naslov podprvaka ustrezno nagradili in nadgradili. Nismo še tako daleč. Morda kdo težko sliši in sprejema te besede, ampak bomo potrebovali še nekaj korakov v to smer.
Nam lahko zaupate konkretne številke?Zastavili smo šestletno sanacijsko obdobje in podpisali veliko sporazumov, ki se jih bomo držali. Odprtih je še nekaj dolgov, največji prihaja iz Fife, in sicer za Jhonnyja Vidalesa iz perujske Alianza Lime, ki je bil pred tremi leti registriran pri nas. Čeprav ni odigral niti minute za naš klub, smo dolžni plačati odškodnino v višini 130.000 evrov. Se dogovarjamo in iščemo možne rešitve, navezali smo tudi stike s predstavniki njegovega matičnega kluba. Nekaj je tudi manjših, razpršenih dolgov, ki naj bi jih poplačali do konca letošnjega leta in v začetku prihodnjega.
Je Vidales zadnji okostnjak, ki je padel iz omare prejšnjega vodstva?Je zadnji okostnjak, ker je dveletno obdobje, v katerem je mogoče uveljavljati zahtevke in pritožbe, že za nami. Resnično si želim, da smo obveščeni prav o vsem iz preteklosti in po tej plati ne bo novih pretresov.
Za mnoge ste presenetljivo mirno sprejeli zapuščino prejšnjega vodstva, čeprav bi se verjetno lahko lotili tudi sodnih postopkov.Zavzeli smo stališče, da se bomo ukvarjali predvsem s pogledom naprej. Drži, da bi se kdo drug raje več pogovarjal o tožbah zoper bivše vodstvo, se ukvarjal z ljudmi iz preteklosti oziroma z navadami in razvadami, ki so jih imeli takrat. Zanima nas samo jutrišnji dan, ker je tudi v običajnem življenju najbolj pomembno, kaj se bo zgodilo jutri. Težko je opisati naše občutke, s katerimi smo sprejeli zapuščino, kajti dolg je bil tako velik, da je bilo po svoje kakšen dan celo smešno skrb vzbujajoče, ko smo razglabljali, kako se bomo lotili odplačevanja. Na zunaj smo res delovali povsem mirno, v ozadju pa se je skrivalo marsikaj, predvsem pa veliko garaškega dela. V vodenju kluba ni nekega ugodja za nikogar, ki je vpet vanj. Ogromno sprememb smo izpeljali in jih bomo zagotovo še veliko. Kdor se ni pripravljen prilagoditi, je prav, da zapusti klub, brez zamer in slabega občutka. Ime ND Gorica je nad vsemi nami in pomembno je samo to, kaj je dobro za klub in ne zgolj za posameznika. Ko si dolžan denar, nikogar ne zanima, ali je Sebastjan dober dečko ali ne, ampak samo, koliko in kdaj. Hitro sem ugotovil, kako in na kakšen način bo treba postavljati norme ter zahteve tudi v obratni smeri.
Vseeno se še enkrat vrniva v leto 2015. Ali bi klub takrat ugasnil, če ga ne bi prevzela sedanja ekipa?Težko rečem. Morda bi ga prevzela neka druga ekipa, pripeljala »novogoriškega Mandarića« in morda nastale težave rešila v krajšem času. Je pa dejstvo: če se ne bi zadeva zapeljala na tako rekoč pravljičen način s prestopom Elekeja k Olimpiji, ne bi dobili licence in klub bi ugasnil. Gledano dolgoročno je zagotovo bolje, da smo šli po tej poti, kot pa da bi prišel nekdo in dolgove rešil z danes na jutri, kajti pojutrišnjem bi se pojavile nove težave…
Čeprav Gorica ni imela »svojega Mandarića«, jo je torej rešil prav Mandarić?O gospodu Mandariću vse najlepše z vsem možnim spoštovanjem. Prepričan sem, da se je za nakup Elekeja odločil tudi zato, ker je velik človek in je prepoznal vrednost naše zgodbe. Dogovor o prestopu Elekeja je bil zato večplasten. Ni šlo samo za športni in poslovni namen Milana Mandarića, ampak je z njim pokazal tudi človeško plat uspešnega poslovneža.
Ali se zdaj, ko ste v vseh pogledih dobro organiziran klub, ki je tik pred zaprtjem zadnjih dolgov, pojavljajo ljudje, ki bi radi pristavili svoj lonček?Seveda se pojavljajo, masovno in samozavestno. Zelo samozavestno. Novogoriško okolje je očitno zanimivo, ampak vsi ti ljudje hitro doživijo streznitev, ko vidijo, kakšni so naši pogoji in o čem se lahko pogovarjamo, če se sploh pogovarjamo. Načeloma nimamo ne želje in ne namena, da bi to spreminjali. Seveda pa delujemo v športu, kjer se lahko stvari zaradi finančnih prilivov, sponzorskih pogodb in navsezadnje tudi zaradi aktualne politične situacije spremenijo z danes na jutri. Nikoli nikomur ne zapremo vrat, vseeno pa gremo preudarno v prihodnost. Za zdaj nimamo načrtov, da bi se posluževali pomoči tovrstnih investitorjev.
Evropski nastopi so za vami. Je finančni učinek zadovoljiv?Da. Seveda so si velik del evropske nagrade zaslužili igralci ter trenerji in o teh stvareh smo se že pogovorili in dogovorili. To je pomemben trenutek, če ne celo prelomnica, ko mora vodstvo stopiti iz okvirov sanacije in najti ustrezno in sprejemljivo razmerje. Ne pozabimo, fantje so aktualni državni podprvaki. Velik del sredstev iz blagajne Uefe bo torej šel v ta namen. Poleg tega pa tudi stroški čarterskih poletov v Armenijo in Atene niso bili prav majhni. Nekaj torej ostane, ne gre pa samo za finančne učinke, saj z evropskimi tekmami v vseh pogledih dograjujemo našo zrelost. Na tajimo, da k nastopom v Evropi stremimo tudi zaradi finančne nagrade.
Z dvema tekmama ste zaslužili dobrih štiristo tisoč evrov. Bo po vseh odlivih iz tega naslova ostala na računu polovica zneska?Ne, niti približno, manj kot tretjina.
Večkrat ste v klubu poudarili, da je glavni cilj vzgoja igralcev za prodajo, s katero zagotavljate ustrezen proračun. Mar to pomeni, da vas naslov prvaka ne zanima?Naj vam odgovorim z vprašanjem: kaj pa prinese prvo mesto? Finančno popolnoma nič, ob tem da je zanj potreben velik vložek, saj je treba precej povečati običajne klubske okvirje. Poleg tega se mora poklopiti ogromno stvari, enajst igralcev in trener je premalo. Zaledje, ogrodje in operativa kluba morajo biti precej večji. Le nekaj posameznikov v Sloveniji je sposobnih izpeljati dolgoročen projekt osvajanja državnih naslovov oziroma projekt doseganja vidnih uspehov v evropskih okvirih, ki navsezadnje prinašajo finančni odziv. V tem trenutku se mi zdijo pogovori o naskoku na naslov prvaka neprimerni. Verjetno nismo posebej zanimivi, ko govorimo, da si prizadevamo predvsem za dve vrlini: zrelost in mirnost. Da ohladimo glave po evropskih nastopih in preklopimo nazaj na prvoligaško prizorišče ter se ob koncu sezone zavihtimo tja, kamor spadamo. Naš cilj, o katerem lahko govorimo na glas, je uvrščanje v evropska tekmovanja.
Vas po izpadu iz Evrope čakajo novi odhodi. Boste našli zamenjave za Bobna, ki je že odšel in tiste, ki so na izhodnih vratih?Resno je zanimanje za tri naše igralce, in če bodo odšli, bomo poiskali zamenjave. Imamo skavtsko službo, analiziramo in preverjamo vrsto igralcev. Novogoriško okolje je zelo zanimivo za nekdanje igralce in tudi za tiste, ki prihajajo prvič. Ponujajo se nam od vsepovsod. Veliko razmišljamo o vlogi osrednjega napadalca. Odsotnost napadalca Mirana Burgića se močno pozna. Pa ne zato, ker bi bili drugi slabši. Nasprotno, Amarachi je v izjemni formi, prihodnost predstavlja Filipović, ki ima vse možnosti da postane golgeter in zabije dvajset golov. Gre bolj za to, da bi se ob takšnem tipu napadalca, kot je Burgić, oba hitreje razvijala.
Je že prišel čas, da na začetek imena kluba spet dodate besedo hit?Vprašanje je in ni zame. Je pa prezgodaj. Lahko samo rečem, da imamo široko podporo ljudi z vseh koncev in ime Hit Gorica bi bilo samo pika na i. Zagotovo pa ena dodatna besedica ni ključnega pomena, pomembni so zdravi temelji in dolgoročna strategija. Samo to nas lahko drži nad vodo.
