Gledal tekme slovenskega prvenstva, ki je bilo zanimivo do zadnje tekme. Škoda, da Olimpija ni postala prvak, a takšen je nogomet.
Kako ste doživeli Olimpijo v zadnji četrtini sezone, ko je prednost dveh točk spremenila v zaostanek dveh točk?Po premoru zaradi koronakrize sem javno govoril, da bo v zadnjih enajstih tekmah za naslov prvaka potrebnih osem, devet zmag. Matematični izračun mi je že tedaj kazal, da bo dovolj šest zmag, kar sem povedal igralcem in jim rekel, da jim bom dovolil iti na morje, ko jih bodo dosegli. Zbrali so jih pet, torej je Olimpiji zmanjkala ena zmaga.
Bi naredili kaj drugače, če bi lahko čas zavrteli nazaj?Ne, ker dobro vem, kako ekipa deluje. Zaradi različnih pritiskov in interesov je v Olimpiji težko delati. Z osvojitvijo slovenskega pokala in vodstvom v večjem delu letošnje sezone, ko sem bil trener, smo pokazali, kaj je zmagovita kombinacija. Oblikoval sem homogeno skupino, ki je bila mentalno močna in zelo povezana v slačilnici ter napadalna na igrišču. Veliko je bilo pozitivne energije, veselja, sproščenosti… Pritiske sem preusmeril nase, da so bili igralci sproščeni.
Očitek je bil, da ste imeli z igralci preveč prijateljski odnos, kar so spomladi začeli izkoriščati in so se obrnili proti vam.Lanska osvojitev pokala in letos prvo mesto na lestvici sta dokaz, da jim nisem dovolil preveč. Točno vem, kdaj je lahko sproščeno in kdaj je treba udariti po mizi. Sploh nočem razmišljati o tem, da bi se slačilnica obrnila proti meni. Na nogomet vedno gledam pozitivno kot na igro, v kateri se skušaš zabavati in osrečevati ljudi z osvajanjem lovorik.
Športni direktor Rudonja je ocenil, da je bila ekipa po koronakrizi slabo telesno pripravljena.Ne drži. Ob vsaki menjavi trenerja klubi rečejo, da je ekipa slabo pripravljena. Meritve in statistika po tekmah so pokazale, da pripravljenost ni bila nič boljša ali slabša od drugih ekip.
Kako ste sploh sodelovali z Rudonjo?Z nikomer nimam težav. Pripravljen sem na sodelovanje z vsakim, vprašanje pa je, ali želi nekdo z menoj delati iskreno. Z njim sem komuniciral normalno, v javnosti pa sem prebral, da je bil z menoj nezadovoljen. On odloča in moram se sprijazniti s tem. Olimpija mora gledati naprej in osvajati lovorike z menoj ali brez mene.
Ali je bil poraz z Bravom z 0:5 v Stožicah posledica bojkota in protesta igralcev, ker vas je vodstvo kluba zamenjalo?Ne vem, ali je bil bojkot, zanesljivo pa je bila zamenjava šok. Vzdušje po mojem odhodu je prispevalo k porazu. Šok terapija z novim trenerjem je prinesla nekatere pozitivne stvari, a pomembna je končna uvrstitev, ki ni v skladu s pričakovanji.
Že med koronakrizio so se pojavile govorice, da Olimpija išče novega trenerja.Vedel sem za dogajanje in vse sprejel stoično. Predsednik in športni direktor najbolje vesta, zakaj sta to naredila. Predsednik ima ogromno izkušenj, saj je vodil veliko klubov in izbral veliko trenerjev. Morda je bila moja zamenjava pravilna odločitev.
Eden od razlogov iskanja novega trenerja je bil, da niste dovolj kakovosten trener za evropske tekme.To je neumnost. Na evropskih tekmah pod Mandarićem imam kar dober izkupiček. Predlani sem ostal neporažen v Trnavi, lani sem napredoval prek Rige, proti Malatyasporu ostal neporažen v Turčiji, v Ljubljani pa smo nesrečno izgubili. Torej ne gre za pomanjkanje izkušenj, morda bi bil kakšen drug trener uspešnejši.
Bo novi trener Dino Skender kos evropskemu izzivu?Nerad govorim o drugih trenerjih. Vsak se bori zase, ima svoj spekter znanja. Vsi trenerji imamo dobre in slabe strani. Pomembna je le filozofija trenerja in kako se ekipa ujame v njegovem konceptu. Igralci naredijo trenerja ali pa ga ne naredijo.
Slovenski trenerji trdijo, da bi bila Olimpija prvak, če bi ostali na klopi. Bi bili prvi?Takšno mnenje trenerjev je zame velika čast. Z menoj na klopi bi bilo Celju težje priti do naslova prvaka. Glede na to, da smo bili večino sezone na prvem mestu, ko sem bil trener jaz, bi bila Olimpija morda prvak.
Potem ko vas je klub zamenjal kot trenerja članske ekipe, vas je še suspendiral, za razlog pa navedel, da ste jemali provizije od menedžerjev. To je presenečenje, saj ste bili prvi, ki se je strinjal z zmanjšanjem plače za polovico v času koronakrize, junija lani pa ste se odpovedali premiji 10.000 evrov za osvojitev slovenskega pokala.Ljudje me poznajo, vedo, kako delujem. Odločno zanikam jemanje provizij. Pričakujem, da se mi Olimpija javno opraviči. Menim, da sploh nisem bil suspendiran, saj dokument, ki sem ga prejel po elektronski pošti, ni bil podpisan in je bil brez žiga. S klubom smo v sklepni fazi pogajanj, da se dogovorimo o prekinitvi pogodbe, ki sem jo sklenil do leta 2021. Pogovori potekajo tako, da bo sklenjen dogovor v dobrobit kluba in mene.
Zelo so vas spoštovali tudi v Mariboru, kjer so vam navijači s tribun Ljudskega vrta ploskali.Da ti ploskajo navijači največjega tekmeca, je zame velika čast. To pomeni, da smo tekmo odigrali odlično. Zame je bilo najpomembneje, da smo razvijali napadalni slog igre. Gradnja takšnega sloga je najtežja. V Sloveniji je najbolj popularno branjenje in nato hiter prehod v napad. Jaz sem ubral drugačen pristop, ki je bil občasno tudi bolj tvegan, saj je imel tekmec več prostora za protinapade. Želim, da igralci uživajo na igrišču. Moj končni cilj v takšnem modelu igre je, da bi tudi bočna igralca zabijala gole, vsak po pet na sezono. Takšna bo še naprej moja filozofija, čeprav bom treniral kakšen manjši klub v Sloveniji. Z napadalno igro sem izpolnil tudi matematične cilje, da so krilna igralca Menalo in Savić ter osrednji vezist Cekici v seštevku golov, podaj in priigranih enajstmetrovk dosegli med 10 in 20 točkami. Napadalec, kot je Vukušić, pa mora zbrati med 20 in 30 točkami. To so številke, ki mi dajejo zadovoljstvo, da je ta ekipa igrala napadalno. S takšnim učinkom igralcev moraš biti v Sloveniji prvak.
Večine igralcev, ki ste jih selekcionirali, ni več v Olimpiji. Kako doživljate njihov eksodus iz kluba?Če ne bi bili kakovostni, ne bi odšli v dobre klube. Bagnack v Partizan, Savić na Poljsko, Tomić v Avstrijo, Menalo je bil v prvi postavi Dinama na tekmi s Celjem. Če bi bil še trener Olimpije, bi nekateri ostali, nekateri pa bi verjetno odšli. So vrhunski igralci. Hvala jim, da sem lahko sodeloval z njimi. Olimpija je za mnoge v nekdanji Jugoslaviji velik klub, zato ne bo imela težav z iskanjem novih igralcev. Verjetno bodo našli igralce, ki bodo sposobni osvajati lovorike.
Kakšen je vaš pogled na Celje kot državnega prvaka?Celje je izkoristilo slabosti Olimpije in Maribora, ki so se dogajale v povezavi s kadrovskimi menjavami in reorganizacijo delovanja klubskih ustrojev. Če bi bilo v obeh klubih vse brezhibno, bi bilo Celje težko prvak, a je zasluženo. Zmaga Celja je tudi uspeh slovenskega strokovnega znanja, vzgoje domačih igralcev in večletnega načrtnega dela, ko ima klub vseskozi istega trenerja.
Kakšno prvenstvo pričakujete v sezoni 2020/21?Favorita sta vedno Maribor in Olimpija. Če bo zadržalo igralce, bo v vrhu Celje. Mura je zaradi načrtnega dela resen kandidat za prvo mesto. Morda preseneti Koper. Če so kakovostne novince pripeljali v Sežano, lahko preseneti Tabor. Trener Camoranesi je vpeljal strategijo in taktične rešitve, kako se igra na točke, kar je dobrodošla osvežitev za slovensko ligo.
Kdo bo evropski klubski prvak v nogometu?Moj favorit je Manchester City. Meni je všeč slog igre, ki ga goji Pep Guiardiola.
Vaši načrti za prihodnost?Želim si novih izzivov. Bilo je nekaj ponudb iz Slovenije in tujine, a se ni izšlo po mojih željah. Čakal bom na pravi trenutek. Ne bom čakal na velike ekipe, saj ne delam razlike med Olimpijo, Mariborom, Aluminijem, Triglavom… V vsakem klubu bi delal z veseljem, užival v nogometu in mu skozi igro skušal dati svoj pečat.
