Za Orlanda Gilla in Paragvaj se je svetovno prvenstvo začelo slabo. ZDA so jih na uvodu premagale s 4:1, nato pa je sledil preobrat: zmaga proti Turčiji in remi z Avstralijo sta jih popeljala v izločilne boje, kjer jih je čakala Nemčija. Prav proti štirikratnim svetovnim prvakom je Gill odigral tekmo kariere in Paragvaj popeljal v osmino finala proti Franciji.
Življenje, ki ga je preoblikovalo
Le redki pa vedo, kakšno pot je moral vratar Paragvaja prehoditi do največjega večera svoje kariere. Začela se je v njegovem rojstnem mestu San Lorenzu. Sprva sploh ni bil vratar. Kot se spominjajo nekdanji trenerji, je igral kot zadnji vezist in veljal za velikega talenta svoje generacije. Šele pozneje je prešel med vratnici. Za San Lorenzo je debitiral septembra 2020, a je do rojstva sina odigral le dve članski tekmi. Leta 2021 se je poročil z Melisso Avalos, leto pozneje pa se je družina znašla v krizi, ki je zaznamovala njihovo življenje.
Sin Lautaro Daniel se je rodil prezgodaj in takoj po rojstvu pristal na intenzivni negi, Melissa pa je po zapletih pri porodu potrebovala operacijo. Družina se je čez noč znašla v finančni stiski. Gill je najprej prodal vratarsko opremo, nato športna oblačila in obutev, nazadnje pa še dres, ki ga je nosil v reprezentanci do 20 let. O težkem obdobju je v javnosti pozneje spregovorila njegova žena Melissa. »Ko se je rodil Lautaro in nismo imeli ničesar, je Orlando prodajal svojo opremo, da bi lahko poplačali stroške. Najin sin se je boril za življenje, on pa je bil ves čas ob naju. Prodal je vse, tudi dres reprezentance do 20 let,« je zapisala. »Molila sva in jokala. Bog je uslišal najine molitve. Želim si, da bi svet videl, kako veliko srce ima Orlando,« je dodala. »Sin je bil najpomembnejša stvar v mojem življenju,« pa je pozneje vse skupaj na kratko povzel Orlando Gill.
Primerjajo ga s Chilavertom, ki ga je kritiziral
Po najtežjem obdobju njegovega življenja je sledil nogometni vzpon. Leto dni po sinovem rojstvu je dobil priložnost v Argentini. San Lorenzo iz Buenos Airesa ga je najprej pripeljal na posojo. Do konca leta 2024 je branil za rezervno ekipo, leta 2025 pa se je uveljavil tudi v članskem moštvu.
Njegove predstave so kmalu prepričale selektorja Gustava Alfara. V članski reprezentanci je debitiral 6. septembra 2025 ob zmagi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Peruju (1:0), nato pa si je postopoma izboril status prvega vratarja. Proti Nemčiji je odigral tekmo kariere: zbral je 16 obramb, ubranil dve enajstmetrovki in bil izbran za igralca tekme. »Sanjal sem o takšnem večeru. Toda to ni nagrada le zame, temveč za vse ljudi, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih,« je dejal po tekmi.
Priznanje je posvetil družini, posebno nečaku Alexandru, ki se zdravi v bolnišnici v Paragvaju. »Alexander, ta pokal je zate. Upam, da boš kmalu ozdravel. Tvoj boter navija zate tudi od daleč,« je dejal 198 centimetrov visoki in 26 let stari vratar, ki ga v domovini zaradi telesnih značilnosti in celo dveh doseženih zadetkov s prostega strela primerjajo z legendarnim Luisom Chilavertom. Ta mu je pred svetovnim prvenstvom namenil kritiko, po porazu z ZDA pa je bil še ostrejši. »Gill ne govori, igra kot nemi vratar. Nogomet je komunikacija, vratar mora voditi obrambo,« je dejal nekdanji zvezdnik paragvajskega nogometa.
Gill se na besede rojaka ni odzval. Na igrišču je odgovoril hitreje kot v katerem koli intervjuju. Po predstavi proti Nemčiji so Chilavertove kritike hitro zamenjale pohvale. Vratar, ki je pred nekaj leti prodajal svojo opremo, da bi rešil sina, je danes eno najbolj vročih imen prestopnega roka.