Glede na trenutno situacijo s koronavirusom je bila organizacija fantastična. Imel sem privilegij, da sem obe tekmi polfinala in finale videl v živo. V podrobnosti sem spoznal izjemen trud ljudi iz Evropske nogometne zveze (Uefa), da izvedejo dogodek. Razmere so bile zahtevne, protokol zaradi covida-19 je bil izdelan do najmanjše podrobnosti, režim je bil izjemno strog. Vsak je moral vseskozi nositi masko v hotelu in na stadionu, merili so nam temperaturo. Zaradi številnih preverjanj je bilo obremenjujoče, spremljanje tekme v živo pa je bilo čisti užitek. Ker ni bilo gledalcev, je bil občutek povsem drugačen.
Ste slišali, kaj med tekmami govorijo trenerji in igralci?Šele zdaj sem spoznal, kako kričijo trenerji in kako aktivni so ljudje, ki so okrog posameznih ekip. Med finalno tekmo je športni direktor PSG Leonardo s tribune VIP povzdignil glas v italijanščini, portugalščini in francoščini na igralce, ki so bili kot rezerve na tribuni, naj tudi oni tako glasno spodbujajo soigralce, kot to počne zasedba Bayerna. Ob takšnem detajlu spoznaš povsem drugačno dimenzijo tekme kot takrat, ko je na stadionu 60.000 gledalcev.
Uefa s predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu je vsemu svetu in ostalim športom pokazala, kako je mogoče brezhibno organizirati tekmovanje tudi v času koronakrize.Po finalu je prejel ogromno čestitk. Tudi od skupine, v kateri smo bili Luis Figo, Predrag Mijatović, Miran Pavlin, jaz… Vsi smo bili enotni, da je organizacija turnirja njegova velika zmaga. Bil je pod strašnim pritiskom, saj je vseskozi živel v strahu, da bo pozitiven kateri izmed igralcev, spremljevalcev ali ljudi v hotelih, kjer so bivale ekipe in vodstvo Uefa.
Kakšne so strokovne ugotovitve po letošnji ligi prvakov?Tiki-taka je umrla v 24 urah. Najprej je Barcelona prejela osem golov proti Bayernu, nato je izpadel še Manchester City z Guardiolo proti Lyonu. Vedno sem govoril, da je tiki-taka primerna le za najprestižnejšo raven, ki pa si je ni mogel privoščiti niti Real Madrid, kaj šele manjše ekipe. To je bil nogomet, ki ga je ustvarila generacija Barcelone z Messijem, Xavijem, Iniesto ter še nekaterimi. Zdaj bomo na nogomet znova začeli gledati drugače, veliko bolj bo tekmovalen. Z zmago Bayerna se je vrnil v normalne tekmovalne tirnice. Nogomet se vrača k osnovam, potem ko je bila uničena cela generacija zaradi forsiranja taktike tiki-taka. Tiki-take ne more igrati vsak, ampak le tisti, ki je najbolj nadarjen in trdo trenira.
Kako ste videli Neymarja, ki je nekoč v Barceloni igral nogomet tiki-taka?Je eden tistih igralcev s potezo več, kateremu moraš dovoliti, da igra po svoje. Kakšna je razlika med najboljšimi, je razkrila prav finalna tekma med Bayernom in PSG. Neymar je bil v priložnosti ena na ena pred vratarjem Neuerjem, v podobnem položaju je bil Mbappe. Nobeden od njiju ni zadel, zato sta stopničko nižje kot resnična vrhunska asa Ronaldo in Messi, ki sta na vrhu zadnjih 15 let. Če bi Neymar zabil gol in osvojil ligo prvakov s PSG, bi se priključil omenjenima asoma na prestolu. Še enkrat smo dobili potrditev, da posameznik v današnjem nogometu ne pomeni veliko, ampak ga velikega naredi ekipa.
Z osvojitvijo evropskega naslova je veliki zvezdnik postal trener Bayerna Hansi Flick, ki je na klop Bavarcev sedel šele novembra lani.Vsak trener je odvisen od igralcev in vodstva kluba. Če ima trener sposobnosti in vodstvo verjame vanj, je to kompaktna in homogena ekipa, kot je Bayern. V živo sem videl, kako je Bayern dihal na svoj način in kako je to počel PSG. Pri Bayernu se je videla prav vsa tradicija, moč in športna aroganca, potrebna, da osvojiš ligo prvakov. Bayern je deloval kot ekipa, PSG se je oprl na Neymarja, ki deluje na znanje, in Mbappeja, ki deluje na hitrost. Ko so ju Bavarci ustavili, se je ustavila celotna ekipa PSG. Mentalna in fizična moč Bayerna, ki je deloval kot stroj, se je pokazala z visoko postavitvijo na igrišču, ko je vratar Neuer igral daleč od svojega gola, PSG pa se je skupaj z Neymarjem moral braniti 25 metrov od svojega gola.
Zakaj Pep Guardiola, potem ko je bil evropski prvak z Barcelono, uspeha ni ponovil z Bayernom in Cityjem?V nogometni šoli Barcelone La Masia se tiki-taka ustvarja pri igralcih od dvanajstega leta naprej. Ko so prišli v člansko ekipo, so bili skupaj pet, šest let, zato so igrali tako, kot bi igrali mali nogomet. Med igralci se je ustvarila izjemna povezava na fizični in mentalni ravni že do takrat, ko je ekipo prevzel Guiardiola. Nato jo je dobro vodil, bil je nadgradnja La Masie, ki pa vsako leto vendarle ne proizvaja vrhunskih igralcev, ampak je bila uspešna generacija, ki se je rodila in osvajala lovorike. Množica trenerjev po vsem svetu je sledila temu trendu. Asa, ki se rodi, in povprečnega igralca, ki le pridno trenira, ne moreš voditi na enak način. Trenerski posel je več psihologije in strategije kot čistega treninga, ki ga opravljajo pomočniki. Za osvajanje lovorik moraš biti osebnostno in institucionalno močan.
Kaj se Slovenija lahko nauči iz letošnje lige prvakov?To je tako, kot bi vozniku golfa razlagal, kako se vozi ferarri. Igranje klubov v evropskih pokalih bo pokazalo moč slovenske lige, ki je uvrščena na 32. mesto v Evropi. V Sloveniji je narobe to, da eni odločajo, kateri igralci bodo prišli, drugi pa te nogometaše trenirajo. Smo v anarhični situaciji, v kateri nam igralci propadajo.
Ste lahko konkretnejši?Leta 2015 je reprezentanca Slovenije do 21 let premagala srbske vrstnike, ki so nato postali svetovni prvaki do 20 let. V ekipi so bili Luka Jović (danes Real Madrid), Sergej Milinković Savić (Lazio) in Marko Grujić (Liverpool). Iz tedanje slovenske reprezentance najmanj deset nogometašev ne igra več nogometa na najvišji ravni. Nato sem z naslednjo generacijo osvojil drugo mesto v skupini za evropsko prvenstvo. Bili smo edini, ki smo odvzeli točko zmagovalcem Francozom, pri katerih so bili tedaj mladi reprezentanti Dembele, Aouar in Reine Adelaide, ki so minuli teden v Lizboni igrali v polfinalu lige prvakov. Številnih naših ni več nikjer. Ko smo lani v Mariboru igrali z Angleži prijateljsko tekmo, je bil v ekipi tudi Phil Foden iz Manchester Cityja, a je bila za mnoge tekma ocenjena kot brezzvezna. Mi smo lani jeseni ob remijih z 2:2 na prijateljskih tekmah s Francijo in Anglijo v Mariboru imeli v ekipi igralce, ki sploh niso standardni člani prvoligaških ekip niti v Sloveniji. Ko sem o tem pripovedoval Predragu Mijatoviću, nekdanjemu igralcu in nato športnemu direktorju madridskega Reala, mi je dejal, da nismo normalni.
V Sloveniji je takšno pomanjkanje mladih igralcev, da jih komaj naberete za reprezentanco do 21 let, ki jo čaka evropsko prvenstvo doma.Tragedija in anarhija. Ne vem, kako bomo sestavili reprezentanco, ker mnogi iz zasedbe, ki je lani jeseni remizirala s Francozi, Angleži, Portugalci in premagala Madžare, sploh ne igrajo. Še največ igra Petrovič v Rapidu, nasprotni pol zgodbe je Mlakar. Poklical sem tiste, ki so pred letom dni naredili uspešne rezultate, nato pa bomo videli. Kot vse kaže, bomo morali na novo sestavljati reprezentanco. Prvič v življenju sem pesimist. Zaradi koronavirusa smo ostali brez pripravljalnih tekem in do marca, ko bo prvi del evropskega prvenstva, jih bomo imeli največ pet. Najprej bomo septembra igrali z Italijo, s katero imamo že tako izjemno slab izkupiček. Italijani so fizično močnejši, hitrejši in višji od nas, ker med 18. in 21. letom v nasprotju z ostalimi državami veliko časa preživijo v fitnesu.
Potrebnega bo veliko sodelovanja s selektorjem članske reprezentance Matjažem Kekom.Ne smemo ponoviti napake iz časov, ko je člane vodil Srečko Katanec. Tedaj so bili najboljši mladi igralci v reprezentanci A, kjer pa niso igrali, jaz pa bi jih krvavo potreboval v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. S Kekom je komunikacija zelo dobra, težava je pomanjkanje igralcev.
