Na prvi mednarodni nogometni tekmi, na kateri sta se leta 1872 v Glasgowu na Škotskem pomerili reprezentanci Škotske in Anglije, gledalci niso videli niti ene žoge v mreži, saj se je končala z remijem, brez golov. Anglija je bila tudi gostiteljica prvega mednarodnega nogometnega turnirja; leta 1884 so se na »britanskem domačem prvenstvu« pomerili Anglija, Škotska, Wales in Irska. Nogomet je po svetu postal priljubljen na začetku 20. stoletja, neuradni olimpijski šport je od leta 1900, uradni pa od leta 1908 (takrat je zmagala reprezentanca Velike Britanije). Leta 1904 nastala Fifa (kratica za francosko ime organizacije Fédération Internationale de Football Association, kar je Mednarodna zveza nogometnih združenj) je prvi olimpijski in ne ravno uspešen nogometni turnir organizirala v Švici leta 1906, prvo svetovno prvenstvo pa leta 1930 v Urugvaju. Gostitelji so se vpisali v zgodovino kot prvi svetovni prvaki (v finalu so premagali Argentino). Dve svetovni prvenstvi, leta 1942 in 1946, ki bi morali biti v Nemčiji in Braziliji, so odpovedali zaradi druge svetovne vojne.
Prvo prvenstvo v treh državah
Triindvajseto svetovno prvenstvo, ki se začenja danes, opisujejo s številnimi presežniki, ki niso samo pozitivni. Ker se ga udeležuje največ reprezentanc v zgodovini, 48, in ker bo rekordno tudi število tekem: 104. Nobenega nogometnega prvenstva še niso igrali v treh državah. To bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, slednje bodo gostile največ, tri četrtine tekem. Današnja prva tekma bo ob 21. uri po srednjeevropskem času na znamenitem stadionu Estadio Azteca v mehiški prestolnici Ciudad de México, kjer se bosta pomerili Mehika in Južna Afrika, finalna tekma pa bo 19. julija na stadionu MetLife blizu New Yorka. Za največji presežnik je poskrbel – kdo drug kot predsednik Fife – Gianni Infantino, ki je to prvenstvo razglasil za »preprosto največji dogodek, kar jih je človeštvo, človeški rod, kdaj videl«. Brez razmišljanja je to svetovno prvenstvo še pred začetkom razglasil ne samo za največje, ampak tudi za pancelinsko najbolj vključujoče, najbolj gostoljubno in najbolj združevalno. Infantino je prav tako brez kančka zadrege in precej »infantilno« Donaldu Trumpu decembra lani osebno izročil zaradi Trumpa nenadoma izmišljeno mirovno nagrado Fife, da bi ga potolažil, ker ni dobil Nobelove nagrade za mir, po kateri je tako zelo hrepenel. Manj znano je, da je Infantino, nekdanji odvetnik iz Švice, lobiral za podelitev Nobelove nagrade za mir Trumpu, zaradi katerega bo to prvenstvo prvo v zgodovini, na katerem sodeluje reprezentanca države (Iran), s katero je glavna gostiteljica (ZDA) v vojni. Iransko reprezentanco so iz ameriške Arizone preselili v Mehiko, ko so februarja Izrael in ZDA začele vojno z Iranom.
Najbolj spolitizirano, vroče, onesnažujoče in najdražje
Infantinovi presežniki niso edini. Zaradi vpliva geopolitike, Trumpove vloge in ekstremne protipriseljenske politike njegove administracije je mogoče govoriti o najbolj (s)politiziranem nogometnem svetovnem prvenstvu, ki je hkrati zelo kontroverzno, ker je za Fifo zagotovo najbolj dobičkonosno, za navijače, ki so in še bodo prišli v ZDA, pa daleč najdražje, saj jih bodo gostitelji »lupili« vsepovsod bolj, kot so jih kdajkoli in kjerkoli prej. Vremenoslovci tudi napovedujejo, da bo potencialno najbolj vroče svetovno prvenstvo (v 14 od 16 mest, v katerih bodo potekale tekme, naj bi se temperature med prvenstvom dvignile nevarno visoko), okoljevarstveniki pa, da bo to potencialno najbolj onesnažujoč dogodek. Bodo navijači varni? To vprašanje je posebno aktualno v Mehiki, kjer se je letos nasilje mamilarskih kartelov posebej povečalo in kjer so protivladni protestniki v prestolnici podrli kipe igralcev svetovnih nogometnih prvenstev ter kjer na primer sindikati grozijo z oviranjem tekem, če vlada ne bo ustregla njihovim zahtevam. Tudi preselitev iranske reprezentance iz ZDA v Mehiko tam sproža politične napetosti. Udeležba Irana je bila dolgo vprašljiva že zaradi vmešavanja predsednika ZDA, ki je trdil, da sodelovanje Irana ni primerno že zaradi varnosti njegovih igralcev, preden je njegov posebni odposlanec predlagal, da bi namesto Irancev na prvenstvu sodelovali štirikratni prvaki Italijani, ki so razočarali ne samo Italijane, ker se spet, že tretjič zapored, niso uvrstili na svetovno prvenstvo (zadnjič so se leta 2014). Iranci bodo na njem sodelovali že četrtič zapored.
Iran obsoja ZDA, ker nekaterim vodilnim članom njihove nogometne zveze in podpornega osebja reprezentance niso odobrile vizumov, kar velja tudi za številne navijače iz Irana. Trdijo tudi, da bodo morali iranski igralci priti na tekme v ZDA na dan tekem in jih takoj po tekmi vsakič zapustiti. ZDA očitajo politično vmešavanje v prvenstvo. Fifa naj bi na tekmah prepovedala iranske zastave iz obdobja pred islamsko revolucijo. Iranske tekme bodo zagotovo politično napete, posebej prvi dve, ki bosta v Los Angelesu, kjer živi veliko iranskih izseljencev.
Nihče ni presenečen nad tem, da so ameriške oblasti navijačem iz Irana in še nekaterih držav preprečile ali ovirale prihod, škandalozno pa je, da ga niso dovolile sodniku Omarju Artanu, ki je najboljši sodnik iz Afrike. Zakaj? Zato, ker je Somalec. Omar Artan je priletel v Miami skupaj s preostalimi 51 sodniki, ki so uradni sodniki Fife. Po enajsturnem zaslišanju so ga posedli na letalo. Moral je odleteti iz ZDA. Kaj takega se še ni zgodilo. Somalija je med devetnajstimi državami, katerih državljani po Trumpovem dekretu (1. januarja 2026) ne morejo dobiti nobenih vizumov za prihod v ZDA. Veliko se govori tudi o potencialni navzočnosti zloglasne Trumpove protipriseljenske milice ICE (US Immigration and Customs Enforcement) na stadionih in okrog njih ter o tem, kako utegnejo njeni agenti »ukrepati« proti navijačem. Svetovno prvenstvo bo potekalo v šestnajstih mestih ZDA, Mehike in Kanade, ki jim je Fifa pred osmimi leti podelila gostiteljstvo triindvajsetega prvenstva, v veliki meri zato, da bi si opomogla po korupcijskih škandalih, povezanih z glasovanjem iz leta 2010, ki je svetovni prvenstvi podelilo Rusiji (2022) in Katarju (2022). Obe državi sta zanikali podkupovanje. Fifa je očitno presodila, da bo svetovno prvenstvo v Severni in Srednji Ameriki veliko manj kontroverzno. Pa je, že zato, ker je Fifa s televizijskimi in pokroviteljskimi kupčijami s tem najbolj dobičkonosnim športnim dogodkom v zgodovini že pokasirala (samo letos) rekordnih devet milijard dolarjev. Zdaj Fifa trdi, da bo 2,7 milijarde v naslednjih štirih letih razdelila med državne nogometne zveze. To naj bi pomagalo gibalnemu razvoju nogometa, vsekakor pa bo pomagalo Infantinu pri tretji zaporedni izvolitvi za predsednika Fife.