Športni svet je na nogah, odkar je Lionel Messi naznanil, da želi zapustiti Barcelono. Navijači protestirajo pred stadionom, na katerem je dvajset let kraljeval eden največjih genijev nogometne igre vseh časov. Katalonci se težko sprijaznijo, da odhaja as, ki je nogometni svet omrežil s spektakularnimi preigravanji, čudežnimi podajami in odločilnimi goli. Razočarani so in jezni na upravo kluba, ki ni naredila dovolj, da bi argentinski virtuoz ostal srečen v Barceloni do konca kariere. Njegovo slovo spremlja polno grenkobe, kar postaja zaščitni znak katalonskega ponosa, ki že od časov Maradone nikdar ni v celoti razumel svojih največjih zvezdnikov.
Reševanje malega čarovnika
Lionel Messi je že kot otrok veljal za posebneža. Bil je nadvse talentiran fant, a v primerjavi z vrstniki majhen in šibak, zato so ga spremljale poškodbe. Ker so njegove krhke kosti in slabotne mišice vse težje prenašale napore treningov in tekem, so mu napovedali kratko športno pot. Ko so v rodnem Rosariu ugotovili, da trpi za pomanjkanjem rastnega hormona, se je začelo reševanje nogometnega čarovnika. Očetovo zavarovanje je zadostovalo za pokritje dveletnega zdravljenja, nato se je zgodil klic Barcelone. Katalonski kolektiv je Messiju zagotovil plačilo zdravstvene oskrbe in mu omogočil vso podporo, da je postal šampion svetovnega kova. Od trinajstega leta se je kalil v sloviti akademiji La Masia in se že kot mladoletnik preizkusil v konkurenci velikih imen svetovnega nogometa. To je bilo obdobje, ko se je v Barceloni rojevala sijajna generacija, ki je na vrhuncu moči spremenila ritem nogometa in zagospodarila v vseh tekmovanjih.
Messiju je vrata članskega moštva odprl nizozemski trener Frank Rijkaard in mu omogočil, da je pri sedemnajstih letih postal najmlajši igralec z doseženim golom v španskem prvenstvu. Popoln razcvet je doživel pod vodstvom Josepa Guardiole, ko se je začela zlata dobe Barcelone. Messi je po odhodu Ronaldinha postal vodilni zvezdnik in simbol igre tiki-taka, s katero je Barca rušila rekorde in v odmevnem slogu osvajala najžlahtnejše lovorike. Prevlado v španskem in evropskem nogometu je najbolj zaznamoval ravno Messi, ki je bil tako spreten z žogo, kot bi si jo med preigravanji prilepil na noge. S svojo igro je očaral občinstvo po vsem svetu in postal najbolje plačani nogometaš vseh časov. Za njegovo blestečo podobo je bilo ključnega pomena, da ga je Guardiola s krilnega položaja postavil v vlogo lažne devetice, kjer je bil z eksplozivnimi prodori in natančnimi streli neustavljiv za vsakršno obrambno postavitev nasprotnikov.
Za Argentino jokal od bolečine
Svet še ni videl nogometaša, ki bi izboljšal toliko rekordov in imel v lasti toliko posamičnih priznanj kot Messi. Z Barcelono je v različnih tekmovanjih osvojil 34 lovorik, 634 golov in 276 podaj na 731 tekmah pa ga postavlja za daleč najučinkovitejšega nogometaša v zgodovini kluba. Če v Kataloniji na vsakem vogalu slavijo njegovo podobo, je manj priljubljen v rodni Argentini, s katero je osvojil le neatraktivno olimpijsko zlato in nikdar ni dosegel statusa Maradone. Reprezentanco z redkimi uveljavljenimi zvezdniki je štirikrat popeljal do finala velikih tekmovanj, a se vedno spotaknil na zadnji stopnici. Bil je blizu, a predaleč. Ko so vsi čakali, da bo svoji državi z odločilnimi goli vrnil staro slavo, je doživel razočaranje in jokal od bolečine. Ker se ni več počutil zaželenega in so mu navijači začeli obračati hrbet, je naznanil slovo od izbrane vrste, a se je kasneje premislil. Težko je verjeti, da bo z reprezentanco še kdaj bliže vpisu v večnost kot leta 2014, ko je Argentina v finalu svetovnega prvenstva brez doseženega gola v podaljšku klonila proti Nemčiji.
Nazadnje se je pred petimi leti z Barcelono znašel na evropskem prestolu, kamor se mu brez Neymarja ni več uspelo vrniti. Ko so se poslovili stebri nepremagljive zasedbe Puyol, Iniesta in Xavi, si je nadel kapetanski trak, a se je izkazalo, da je vloga vodje zanj preveliko breme. Iz leta v leto je doživljal frustracije ob visokih porazih na odločilnih tekmah za preboj do evropske krone in mrkega obraza s povešeno glavo odhajal proti garderobi. Barcelona je v zadnjih letih resda prevladovala v domačih tekmovanjih, a to je bila za rojenega zmagovalca slaba tolažba. Preveč predvidljiva in premalo odločna blaugrana je postala na neki način ujetnica Messija, saj so se soigralci prevečkrat skrili za odgovornostjo in čakali na magični trik, ki bo na največjem odru ustavil prosti pad Barcelone. Polomili so ga tudi v vodstvu kluba, ki se ni izkazalo z okrepitvami ne igralcev ne trenerjev. Na klopi Barcelone po odhodu Guardiole skoraj ni bilo močne avtoritete z znanjem, zato je Messi večkrat vzel stvari v svoje roke in prekoračil pooblastila s posegom v trenersko polje, da je nastala zmešnjava.
Odhaja, ker drugi tako želijo
V teh dneh ves svet ugiba, kaj je sodu izbilo dno, da se Messi pri 33 letih poslavlja od ljubljenega kluba, ki mu je bil predan večino življenja. Vsekakor je prenovljena Barcelona za šestkratnega dobitnika zlate žoge postala premalo ambiciozen projekt, ego vodilnih funkcionarjev pa prevelik, da bi klub zaščitil svojo največjo blagovno znamko. Če bo Argentinec res odšel v Manchester City, se bo vrnil v objem trenerskega očeta, saj je ravno Guardiola prispeval največji delež pri Messijevem preboju med velikane. Prestop bo zapleten, ker vodstvo Barcelone meni, da Messi ne more oditi brez plačila odškodnine v višini 700 milijonov evrov, zato se po dvajsetih letih sodelovanja obeta pravna vojna za interpretacijo pogodbe, kar med temperamentnimi Katalonci že zdaj sproža močna čustva.
Slavni Lionel Messi zapušča Barcelono na način, ki ne pritiče njegovemu ugledu. Odhaja po odmevnem ponižanju, ko je Bayern klubu z najboljšim nogometašem zabil osem golov v četrtfinalu lige prvakov. Odhaja v skrhanih odnosih z upravo in noče dvigniti telefona niti predsedniku kluba Josepu Marii Bartomeuu, ki je postal tarča ostrih kritik in bo stežka ohranil položaj. To je slovo, ki si ga navijači Barcelone niso mogli predstavljati niti v najhujših nočnih morah.
Messi je vedno govoril, da želi do konca kariere ostati zvest Barceloni. Zdaj odhaja, ker drugi tako želijo.
