Po kopici tragikomičnih poskusov v zadnjih treh letih je Milan Mandarić klub v drugem poskusu vendarle prodal nemškemu podjetniku Adamu Deliusu. Med neuspelimi prodajami sta bili medijsko najodmevnejša poskusa z Italijanom Gabrielejem Nardinom, ki je bil bojda tako brez denarja, da ni imel niti za vinjeto, in Nemcem Thomasom Kaiserjem, čigar revizor se je v Ljubljano pripeljal in iz nje odpeljal kar z redno avtobusno povezavo ter si je za kosilo v čajni kuhinji v klubskih prostorih kuhal juho iz vrečke. Mandarić je celo odpotoval h Kaiserju v Nemčijo na podpis pogodbe, sklicana je bila tudi že skupščina kluba, a ni bilo nič od vplačila 3,5 milijona evrov. Posrednik pri poslu je bil nekdanji slovenski reprezentant in neuspešni predsednik NK Koper Mladen Rudonja, ki je bil v Olimpiji že dvakrat športni direktor in mu Mandarić neizmerno zaupa še iz časov, ko sta sodelovala v Portsmouthu v Angliji.
Rudonja je bil zraven tudi konec avgusta 2020, ko se se pojavili nemški vlagatelji z Deliusom na čelu. Mandarića sta z namerami in pogajalci seznanila tedanji trener Dino Skender in športni direktor Rudonja. V ekipi potencialnih kupcev so bili še Igor Barišić, Hrvat, ki živi v Münchnu, ter Marin Skender, brat trenerja Dina Skenderja. Po naših neuradnih informacijah so se preusmerili v Slovenijo po tem, ko jim nikakor ni uspelo z nakupom katerega izmed klubov v Srbiji (Vojvodina) oziroma na Hrvaškem. V Olimpiji trdijo, da je bila po skrbnem pregledu kluba in reviziji poslovanja hitro usklajena pogodba, nato pa se je začelo zavlačevanje z njenim podpisom in mesec dni ni bilo stikov. Znova so jih navezali in bili zelo intenzivni vsakič, ko je Olimpija dosegla slab rezultat in so vlagatelji prosili Mandarića, naj ne zamenja trenerja Skenderja. Vmes so v klubu prejeli informacijo, da je Deliusu umrla mama, kasneje, da mu je umrla žena. Ko so končno le dosegli dogovor, so 3. decembra 2020 podpisali pogodbo, že novembra pa je Delius s plačilom 250.000 evrov podkrepil resnost namere o prevzemu kluba. Mandarić in Delius sta se nato dogovorila za dinamiko izplačil kupnine v obrokih do končnega zneska petih milijonov evrov.
Tu so se začele poti razhajati. Mandarić je trdil, da Nemci niso plačevali v skladu z dogovorom. Nasprotna stran je dejala, da je Mandarić zahteval denar prej, kot je bilo dogovorjeno. Nemci trdijo, da so v to privolili, a so želeli spremenjeno dinamiko urediti z aneksom k pogodbi in vse skupaj overiti pri notarju, a naj bi se Mandarić premislil in odpotoval na dopust k družini v ZDA. Ko se je vrnil, je sporočil, da klub ni več na prodaj, odpustil trenerja Dina Skenderja in kot novega poslovnega partnerja predstavil daljnega sorodnika Željka Mandarića, poslovneža z Reke.
Delius: Mandarić je obupani samodržec
Adam Delius je bil seveda ogorčen. »Način, na katerega gospod Mandarić vodi klub, kaže na njegovo nemoč in na to, da čustev nima več pod nadzorom. Vede se kot obupan človek, racionalnega razmišljanja ni. Gospod Mandarić je izgubil bogastvo s trdnim prepričanjem, da bo obogatel z ljubljansko Olimpijo. Obupan je in kot samodržec si ne more pomagati, da ne bi krivil drugih. Vse, kar mora storiti, je, da se pogleda v ogledalo. Je popolna žrtev nekaterih oseb, ki mu bodo na koncu še bolj škodovale. Ne vem, ali sploh ve, koga zaposluje in koga ne in zakaj nekoga odpušča, drugega pa ne. Vseeno ne bi bilo pošteno, če bi govorili le o negativnih stvareh. Gospod Mandarić je vsekakor lahko vodil podjetje ali klub pred 20 leti, a njegovo vedenje kaže, da se je njegova pot na tem področju končala, tako v mislih kot telesu in denarnici,« je tedaj za Delo dejal Adam Delius, potem ko mu Mandarić kljub nekaterim preložitvam ni vrnil predplačila 250.000 evrov.
A Delius je imel očitno veliko željo, da vendarle kupi klub v Sloveniji. Po avanturi v Ljubljani se je Delius, o katerem je znano le, da je drugič poročen, zanimal za prevzem prvoligaša iz Kopra, kjer je alfa in omega Ante Guberac, a je dogovor v zadnjem trenutku padel v vodo. Težava je bila pri Kopru in je povezana z denarnimi zahtevki v znesku dveh milijonov evrov odstavljenega športnega direktorja Boška Županovića.
»Klub in Delius sta sprva prišla do dogovora, s katerim sta bili zadovoljni obe strani. Klub oziroma društvo bi bilo še vedno zaščiteno in zavarovano, v njem bi ostali ljudje, ki ga vodijo, Delius pa bi bil lastnik podjetja, ki bi kapitalsko vlagalo v klub in ga tržilo. A potem se je vnel spor, ker sta pred štirimi leti takratni predsednik kluba Valter Valenčič in finančni direktor podpisala nekaj škodljivih stvari za klub. Prav to je bil kamen spotike in ko so zadeve prišle na dan, se je Delius premislil in ni želel v takšno tveganje,« je nedavno v intervjuju za Dnevnik pojasnil Ante Guberac. Naslednji na seznamu želja Nemcev za prevzem naj bi bil drugoligaš Gorica.
Čeprav sta bila Mandarić in Delius po propadli prodaji januarja in obtožbah o nekorektnosti sprta, je Delius avgusta vendarle dočakal klic na pomoč iz Ljubljane povsem obupanega Mandarića, saj je bil klub tik pred uvedbo sankcij zaradi neplačanih dolgov. Delius je že nakazal pet milijonov evrov, a Mandarić bo Ljubljano zapustil z izgubo, saj je pred šestimi leti klub od Izeta Rastoderja, kralja banan, kupil za štiri milijone evrov, zdaj pa mu bosta ostala le dva milijona, saj so tri porabili za plačilo dolgov. Ker je Mandarić trenutno v ZDA, bodo lastništvo formalno prenesli na skupščini 19. oktobra. Ker je bila prodaja izvedena daleč od oči javnosti in ji tako manjka transparentnosti, ni jasno, zakaj si je Delius tako zelo želel kupiti klub v Sloveniji, kjer ni velikih zaslužkov od sponzorskih pogodb, prodaje televizijskih pravic, vstopnic, dresov…
Olimpijo kupil s podjetjem s 25.000 evri kapitala
Glede na njegov finančni položaj, podatek je dosegljiv na spletu, Delius ni bogataš z obilico milijonov evrov na bančnem računu. Njegov nepremičninski konglomerat Delius Immobilien AG je sicer zelo razvejen. Matično podjetje in štiri povezana, v katerih je skupaj zaposlenih 12 ljudi, ustvarijo skupaj okrog 1,5 milijona evrov letnega prihodka. Lastnik 74 odstotkov podjetja FC Olimpija, d. o. o. (preostalih 26 odstotkov je v lasti društva), je Delius postal prek svojega podjetja Revisore Sportmanagement, ki ima 25.000 evrov osnovnega kapitala. Po nam znanih podatkih je podjetnik z nepremičninami Delius doslej finančno podpiral mlade igralce v nekaterih nogometnih šolah na Bavarskem, Olimpija pa je prvi klub, v katerega je vložil denar za nakup.
Za delovanje v Ljubljani bo potreboval vsaj 2,5 milijona evrov na leto, saj je trenutni mesečni strošek pogona 200.000 evrov. S prihodom Nemcev se bo povsem zamenjala vodstvena struktura v pisarnah, strokovnem štabu, kjer naj bi bila znova na čelu pri navijačih nepriljubljena naveza športni direktor Rudonja-trener Skender, in pozimi tudi igralska zasedba v slačilnici. Dvome o verodostojnosti projekta vzbujajo ljudje, ki naj bi prevzeli vodstvene položaje, saj je med njimi veliko menedžerjev, eden izmed njih Boštjan Blažinčič naj bi postal poslovni direktor kluba. Ko sta bila v Olimpiji nazadnje Skender in Rudonja, je postala rehabilitacijski center za oživljanje igralskih karier po poškodbah in zatočišče za brezposelne kruhoborce iz tujine. Čas bo pokazal, ali bo Olimpija pod Deliusom stabilnejša, kot je bila pod Mandarićem.
