Verjetno ni ljubitelja športa, ki ne bi vedel, kdo je Zinedine Zidane. Eden najboljših nogometašev vseh časov je bil gonilna sila Francije pri pohodih do prvega naslova svetovnih prvakov leta 1998 ter naslova evropskih prvakov dve leti kasneje. Na klubski sceni je bil z Juventusom dvakrat italijanski prvak, z Realom Madridom pa španski in evropski klubski prvak. Kasneje je bil uspešen tudi kot trener kraljevega kluba, saj je z njim med drugim kar trikrat zapored osvojil ligo prvakov ter bil dvakrat španski prvak. Precej manj pa je znanega o enem izmed njegovih štirih sinov Luci. 27-letnik je sicer šel po očetovih stopinjah, a ni podedoval njegove silne nogometne nadarjenosti. Kljub temu danes brani pri španskem drugoligašu Grenadi, pred dnevi pa je debitiral v dresu alžirske reprezentance na afriškem pokalu narodov in proti Sudanu pri zmagi s 3:0 ohranil mrežo nedotaknjeno.
Dedek skrbel, da so spoznavali in spoštovali alžirsko kulturo
Luca Zidane je sicer v mlajših kategorijah branil za francosko reprezentanco, za vratarja pa se odločil, ker je želel ubežati senci, pritisku in primerjavah s slavnim očetom. Ko je na uvodni tekmi Alžirije na afriškem pokalu narodov stal med vratnicami proti Sudanu, pa je marsikdo le debelo pogledal. Ob podpori očeta in dedka je Luca sredi septembra letos zavoljo družinskih korenin tudi uradno dobil alžirski potni list, za reprezentanco pa debitiral na največjem reprezentančnem tekmovanju v Afriki in nemudoma navdušil pred očmi očeta, ki si je tekmo na stadionu Moulay Hassan v Rabatu v Maroku ogledal v živo.
»Ko pomislim na Alžirijo, se vedno spomnim na dedka. Od majhnih nog je skrbel, da smo spoznavali in spoštovali alžirsko kulturo in navade. Z njim sem govoril, preden sem se odločil za ta korak. Ko sem mu povedal, da bom nosil dres Alžirije, je bil presrečen,« je z navdušenjem povedal Luca Zidane in dodal, da mu dedek ob vsakem pogovoru poudari, da je sprejel pravo odločitev in da je neizmerno ponosen nanj.
Prav tako je bilo Luci pomembno, da je njegovo odločitev podprl tudi oče. »Ves čas me podpira. Ko sem mu povedal, kako razmišljam, je dejal, naj naredim, kot čutim. Sicer me je opozoril, naj stvari premislim, da se ne bi slučajno opekel, a da je odločitev povsem v mojih rokah in da imam njegovo podporo v vsakem primeru. To mi pomeni ogromno. Od kar sem v nogometu, mi je vedno stal ob strani in mi delil nasvete, ko sem ga prosil za njih. Vsak otrok si lahko le želi takšne podpore staršev.«
Na alžirskem dresu s ponosom nosi priimek Zidane
V preteklosti o možnosti, da bi nosil dres Alžirije, Luca Zidane sploh ni razmišljal, a ko je prejel klic selektorja Vladimirja Petkovića in predsednika zveze Walida Sadija, je priložnost v trenutku zagrabil z obema rokama. »Od trenutka, ko sta me kontaktirala, sem bil odločen, da zaigram za Alžirijo. Nato sem seveda govoril z družino in ko je bilo jasno, da me prav vsi podpirajo, sem bil presrečen,« je razkril. Kako ponosen je na to, da igra za državo, iz katere prihaja njegov dedek, potrjuje naslednje dejstvo. Zaradi bremena, ki ga s seboj prinaša njegov priimek, je v članski karieri v vseh klubih, za katere je igral, na hrbtu poleg številke nosil ime Luca. Pri Alžiriji pa je drugače, na hrbtni strani dresa piše Zidane. »Da sem na takšen način pokazal spoštovanje do dedka, je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo. Ponos v njegovih očeh nima cene.«