Sobotni četrtfinalni obračun med Anglijo in Norveško bo v znamenju napadalnih velikanov Harryja Kana in Erlinga Haalanda, nedeljski pa bo nadaljevanje zgodbe iz Brazilije 2014, ko bodo Švicarji po dvanajstih letih iskali drugačen epilog proti aktualnim svetovnim prvakom Argentincem.
Haaland proti državi, v kateri se je rodil
Norveška je že dosegla enega največjih uspehov v svoji nogometni zgodovini. Prvič se je uvrstila v četrtfinale svetovnega prvenstva, potem ko je v osmini finala izločila petkratne svetovne prvake Brazilce. Glavni junak je bil Haaland, ki je dosegel oba zadetka in še enkrat pokazal, zakaj velja za enega najbolj uničujočih napadalcev sveta. Toda Norveška pred tekmo z Anglijo ni več zgolj »Haalandova« reprezentanca. Martin Odegaard narekuje ritem igre, Antonio Nusa in Oscar Bobb pa širita igro po bokih, zato si Norveška zna pripraviti priložnosti tudi skozi daljše napade, ne le iz protinapadov. »To je naša posebnost,« je pred obračunom poudaril Erling Haaland, ki je rojen v Leedsu, zadnje sezone pa igra za Manchester City. Tokrat bo prvič na velikem turnirju igral proti državi svojega rojstva in proti številnim igralcem, ki jih dobro pozna iz angleške lige. Tako kot še devet njegovih soigralcev v 26-članski norveški reprezentanci.
Na drugi strani bo stal Harry Kane, kapetan Anglije in s 85 zadetki njen najboljši strelec. Prav tako ne gre pozabiti na Juda Bellinghama, ki je proti Mehiki v osmini finala dvakrat zadel v polno. Na tej tekmi so Angleži pokazali nekaj, kar jim je na velikih tekmovanjih pogosto manjkalo – sposobnost preživetja težkih trenutkov. Po izključitvi Jarella Quansaha so več kot 40 minut igrali z igralcem manj, a kljub temu zdržali pritisk in slavili s 3:2. »Pričakovanja so zdaj velika. Ko prideš do dveh finalov evropskega prvenstva in polfinala svetovnega prvenstva, ljudje pričakujejo, da boš naslednjič zmagal. Tega se zavedamo in moramo biti na to pripravljeni,« je dejal kapetan Anglije, reprezentance, ki na svoj drugi naslov svetovnih prvakov čaka že 60 let.
Norveška in Anglija na svetovnih prvenstvih še nikoli nista igrali med seboj, skupno pa sta se pomerili dvanajstkrat, tudi v kvalifikacijah za prvenstvi leta 1982 in 1994. Njuna zadnja tekma je bila prijateljska leta 2014, ko je Anglija na Wembleyju slavila z 1:0 po enajstmetrovki Wayna Rooneyja. Jordan Henderson in John Stones sta takrat začela tekmo in sta še danes del angleške reprezentance, v norveških vratih pa je stal Orjan Nyland.
Verjetni začetni enajsterici, Norveška (4-3-3): Nyland; Ryerson, Ajer, Heggem, Møller Wolfe; Berg, Berge, Ødegaard; Sørloth, Haaland, Nusa. Anglija (4-2-3-1): Pickford; Konsa, Stones, Guehi, O'Reilly; Rice, Anderson; Saka, Bellingham, Gordon; Kane.
Dvanajst let po bolečem porazu
Zadnji četrtfinale prinaša zgodbo, ki se je začela pred dvanajstimi leti v Braziliji, ko je Argentina z zadetkom Angela Di Marie po podaji Lionela Messija v 118. minuti v osmini finala poslala Švico domov. Tokrat je položaj drugačen. Messi ni več nogometaš, ki lovi prvo veliko reprezentančno lovoriko, ampak 39-letna legenda, ki želi še enkrat voditi Argentino proti vrhu. Branilci naslova so doslej pokazali, da niso več tako obrambno zanesljivi kot pred štirimi leti. V osmini finala so proti Egiptu zaostajali že z 0:2, nato pa po velikem preobratu slavili zmago s 3:2, zato si proti organizirani Švici podobnih obrambnih nihanj ne bodo smeli privoščiti. »Zmaga proti Egiptu je bila nepozaben trenutek, eden najboljših. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo od zdaj naprej, imam občutek, da ta ekipa nikoli ne neha verjeti vase, niti ko gre vse proti njej,« je pred obračunom s Švico dejal Lionel Scaloni, selektor argentinske izbrane vrste.
»Argentina je svetovni prvak, vendar je bilo v zadnjih tekmah videti, da je ranljiva,« pa je pred tekmo poudaril švicarski selektor Murat Yakin. Švica, ki je bila leta 1954 domačin svetovnega prvenstva in je prav takrat zadnjič igrala v četrtfinalu, verjame, da ima po dolgem času dovolj kakovosti, da lahko ogrozi največje reprezentance. Nosilec švicarske igre je njen kapetan Granit Xhaka, ki igra že na svojem četrtem svetovnem prvenstvu. Z zadetkom proti Bosni in Hercegovini v šestnajstini finala je postal šele drugi Švicar, ki je zadel na treh različnih svetovnih prvenstvih, in se s tem izenačil z Xherdanom Shaqirijem. »Želimo doseči nekaj posebnega,« je pred turnirjem dejal izkušeni švicarski vezist, ki bo ob sebi pogrešal poškodovanega Johana Manzambija. V osmini finala je Švica šele po boljšem izvajanju enajstmetrovk izločila Kolumbijo.
Verjetni začetni enajsterici, Argentina (4-4-2): Emi Martinez; Molina, Romero, Lisandro Martinez, Tagliafico; De Paul, Paredes, Mac Allister, Fernandez; Messi, Alvarez. Švica (4-2-3-1): Kobel; Zakaria, Elvedi, Akanji, Rodriguez; Freuler, Xhaka; Ndoye, Sow, Vargas; Embolo.