Pri Olimpiji so že po dveh krogih zamenjali trenerja. Dva poraza sta bila povsem dovolj, da so vodilni možje zmajev na čelu s športnim direktorjem Necatom Aygünom uvideli »zmoto«. Pa čeprav naj bi Miša Brečka na koncu izbrali kar med sto kandidati. Vse skupaj deluje precej neresno, a to je pač današnja Olimpija.
Tudi Brečko se je zavedal, v kaj se spušča, vsaj tako je pričel svoj zapis na enem izmed družbenih omrežji. »Vedel sem, v kaj se spuščam. Zavedal sem se, da ne bo lahko, predvsem zaradi sodelovanja z nekaterimi ljudmi v vodstvu kluba. A oni niso Olimpija. Klub, kakršen je Olimpija, se ne zavrača!« je svoj zapis začel Brečko, ki mu nikakor ne bo v ponos, da je njegova prva trenerska služba na klubski ravni trajala zgolj dve tekmi.
Tudi sreča ni bila na naši strani
»V to zgodbo sem šel z veliko željo, motivacijo in odgovornostjo. Skupaj z Žinkom, Kirmom in Pintaričem smo vsak dan dali vse od sebe, da ekipo pripravimo na najboljši možen način. Prepričan sem, da smo ekipo fizično in taktično pripravili zelo dobro, kar potrjujejo tudi številke. V obeh tekmah smo bili statistično boljši nasprotnik in v številnih elementih igre dominantni, čeprav se zavedam, da nismo odigrali popolnih tekem. Tudi sreča ni bila na naši strani. A nogomet se na koncu odloča z goli.
Ni videti, da jih zanima napredek
Brečko je prepričan, da bi se tudi rezultatska krivulja prej ko slej zasukala navzgor. »Verjamem, da bi se rezultatska slika zelo hitro obrnila. Dve tekmi sta preprosto premalo, da bi lahko kdorkoli realno ocenil delo strokovnega štaba. Zato težko govorim o resni priložnosti. Hkrati pa sem že od prvega dne vedel, da dolgoročno sodelovanje z določenimi ljudmi v vodstvu kluba verjetno ne bo dolgo mogoče, ni videti, da jih zanima napredek, ne v mladinski šoli, ne v organizaciji kluba. Opozoril sem na kakšno stvar, ki v klubu niso dobre in bi jih bilo treba spremeniti. Morda to komu ni bilo všeč, res pa je tudi da neke prisotnosti vodstva ni, niti v medijih niti v operativnem delu kluba,« piše Brečko in dodaja, da mu vseeno ni žal, da je ugriznil v ta grenko-sladki izziv.
»Kljub vsemu mi ni niti za trenutek žal, da sem sprejel ta izziv. Če bi se moral danes še enkrat odločiti, bi storil popolnoma enako. Ne zaradi vodstva kluba, ampak zaradi nekaterih ljudi, ki res s srcem delajo v klubu, igralcev in predvsem zaradi kluba, kakršen je Olimpija. Olimpiji se iskreno zahvaljujem za priložnost. Temu velikemu klubu želim, da čim prej najde mir, stabilnost in pot do rezultatov, ki si jih njegova zgodovina, navijači in ime nedvomno zaslužijo.«