Nekoliko starejšim ljubiteljem športa in predvsem nogometa je ime Andres Escobar zagotovo dobro znano. Gre za nekdanjega kolumbijskega branilca, ki je bil s soigralci, med drugimi Carlosom Valderramo in Faustinom Asprillo, pred svetovnim prvenstvom leta 1994 med favoriti za končno zmago. Toda v ZDA se je vse izjalovilo. Po porazu z Romunijo je sledila tekma proti gostiteljem ZDA. V 35. minuti je Escobar, ki je skušal preprečiti podajo Johna Harkesa, žogo nehote poslal v svoj gol. ZDA so na koncu slavile zmago z 2:1, Kolumbija pa je kljub uspehu nad Švico na zadnji tekmi izpadla že v skupinskem delu. Escobar je bil obupan. »Nikoli v življenju nisem dosegel avtogola, to se mi je moralo zgoditi ravno sredi svetovnega prvenstva,« naj bi potožil bratu.
Namesto da bi z družino ostal v ZDA, se je Escobar odločil za vrnitev v Kolumbijo. »Želim iti v domovino in se soočiti s tem,« je dejal. V časopisu El Tiempo, v katerem so med turnirjem objavljali njegove kolumne, je v zadnji prevzel odgovornost in prosil narod za razumevanje, končal pa jo je z naslednjim stavkom: »Življenje se tu ne konča.« V noči s 1. na 2. julij 1994, pet dni po izpadu s prvenstva, je bil s prijatelji v nočnem klubu El Indio v Medellinu. Vnel se je verbalni spor z bratoma Pedrom Davidom in Juanom Santiagom Gallonom, znanima tihotapcema mamil, ki sta na Kolumbijo stavila velike vsote denarja. Ko je Escobar okoli 3. ure zjutraj zapuščal klub in sedel v svoj avto, so ga napadli. Telesni stražar bratov Gallon, Humberto Castro Munoz, je vanj izstrelil šest strelov in ob vsakem vzkliknil: »Gol!« Andres Escobar je v bolnišnici umrl 45 minut kasneje. Star je bil 27 let.
Kje je, ni znano
Prav ta zgodba se je v minulih dneh zagotovo večkrat zavrtela v glavi Jamintona Campaza. Šestindvajsetletni napadalni vezist, sicer član argentinskega Rosaria Central, je imel na tekmi osmine finala proti Švici v podaljšku veliko priložnost, ki jo je zapravil. Švica je po izvajanju enajstmetrovk napredovala, Campaz in njegova družina pa so odtlej dobili več groženj s smrtjo. Igralec se je zato odločil, da ne bo ponovil Escobarjeve napake izpred 32 let. S soigralci Davinsonom Sanchezom, Jamesom Rodriguezom in Juanom Fernandom Quinterom bi moral poleteti proti Bogoti, a ga na letalu ni bilo. Kje je, ni znano. Ostal naj bi v ZDA ali odpotoval v Argentino, kjer ga čaka nova sezona s klubom. »Sestavni del nogometa so tudi težki trenutki. Moja Kolumbija, prosim, nikoli ne izgubi spoštovanja do ljudi. Lahko razmišljamo drugače ali občutimo žalost in jezo, a nobena strast ne opravičuje tega, da mora nekdo živeti v strahu,« je kasneje na instagramu med drugim zapisal nogometaš.
Podporo mu je izrazila tudi Nogometna zveza Kolumbije. »Odločno obsojamo grožnje s smrtjo Jamintonu Campazu in njegovi družini. Noben športnik ali član njegove družine ne bi smel biti izpostavljen ustrahovanju zaradi zastopanja države na športnem prizorišču. Izražamo polno podporo Jamintonu Campazu, njegovi družini, vsem igralcem kolumbijske reprezentance in članom delegacije. Prav tako pozivamo državno tožilstvo, naj pospeši potrebne preiskave za identifikacijo, pregon in kaznovanje odgovornih za ta zavržna dejanja,« so med drugim zapisali. In dodali: »Nogomet bi moral biti prostor enotnosti, spoštovanja in upanja, nikoli pa oder za sovraštvo, ustrahovanje ali nasilje. Zato pozivamo vse Kolumbijce, naj poskrbijo, da razlike in razočaranja, ki so del športnih tekmovanj, nikoli ne prerasejo v grožnje ali agresijo proti tistim, ki svoje življenje posvetijo zastopanju države.«