V prvih 20 krogih državnega prvenstva je bil Maribor zaradi svojih »zvestih in nepogrešljivih« navijačev kaznovan v kar 17 krogih, skupaj s 23.700 evri kazni, pri čemer kazen za izgred v Murski Soboti tu še ni upoštevana. Olimpijini navijači so upravo ljubljanskega kluba doslej stali samo nekaj tisočakov manj. Ne samo da imajo ti navijači na tribune prosti vstop, klubom delajo še dodatne stroške in ves čas predstavljajo varnostno grožnjo. Funkcionarjem klubov se ne zdi nič posebnega, če navijači po porazu vdrejo na novinarsko konferenco in udeležencem grozijo »z batinami«, ali če obiščejo trening in tam napenjajo mišice. Klubske uprave jih kljub temu še naprej ujčkajo in hvalijo, v kako veliko pomoč so njihovi ekipi.
Da je lahko nogomet brez divjanja na tribunah mnogo lepši, pričajo prizori iz nekaterih najmočnejših lig Evrope, denimo iz Nemčije, Španije ali Anglije. Tam izgrednike, ki zganjajo cirkus, policija popiše in jim za vrat obesi dosmrtno prepoved obiskovanja športnih prireditev. Pri nas za kaj takega ni volje, čeprav bi lahko problem rešili elegantno in učinkovito. Bomo pač raje iz tedna v teden trepetali, kdaj bo naš klubski nogomet znova žrtev kakega topovskega udara.
Da znamo Slovenci navdušeno, a kulturno obiskovati športne prireditve, so dokazovali številni prizori, ki so jih naši navijači kazali na velikih tekmovanjih. Tam seveda ni bilo skrajnežev s topovskimi udari, baklami in petardami, pač pa »Kdor ne skače, ni Slovenec«, pivo, klobase in dobra volja pravih ljubiteljev športa. »Nogomet se igra za navijače,« so z napisom na tribuni pred dnevi sporočali Green Dragons. Res je, za navijače. In ne za huligane. Nedeljski dnevnik
