Italija je nazadnje na SP nastopila pred 12 leti v Braziliji, nato pa trikrat zapored ostala brez tekmovanja med svetovno elito. V dodatnih kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstvo jo je izločila Bosna in Hercegovina, zato je nogo dobil takratni selektor Gennaro Gattuso. Zveza je njegovega naslednika, ki mu v Italiji pravijo »commissario tecnico«, iskala od aprila, na koncu pa se je odločila za 61-letnega Roberta Mancinija, vlogo tehničnega direktorja pa bo zdaj prevzel legendarni trener, 74-letni Claudio Ranieri. Mancini je z italijansko zvezo podpisal štiriletno pogodbo, po neuradnih informacijah pa naj bi njegova letna plača (brez bonusov za uspehe) znašala okoli dva milijona evrov. Kar pa je precej manj kot v sezoni 2023/24, ko je bil selektor Savdske Arabije in dobival 30 milijonov evrov na leto.
Mancini je v članski konkurenci v 21-letni igralski karieri igral le za štiri klube. Najprej je bil med letoma 1980 in 1982 član Bologne, nato pa je kar 15 let igral za Sampdorio (424 tekem, 132 golov), kjer je bil pet let tudi soigralec Srečka Katanca. Nato je za štiri leta okrepil Lazio, ki ga je leta 2001 poslal na posojo v angleški Leicester, kjer je tudi končal igralsko kariero. Še istega leta je zaplul v trenerske vode in v 17 letih na klubski ravni vodil šest različnih ekip v Italiji (Fiorentina, Lazio, dvakrat Inter), Angliji (Manchester City), Turčiji (Galatasaray) in Rusiji (Zenit). Leta 2018 je prvič postal selektor Italije, v petih letih pa je bil enkrat prvak Evrope 2020, dvakrat pa je osvojil bron v ligi narodov (2021, 2023).
Priznava, da je šlo za napako
Italijanskim ljubiteljem nogometa se je zameril leta 2023, ko je nepričakovano zapustil reprezentančno klop in postal selektor Savdske Arabije, pogodbo pa je podpisal do leta 2027. »Če bi lahko zavrtel čas nazaj, takšne odločitve ne bi več sprejel. Naredil sem napako, ko sem zapustil Italijo. Upam, da mi bodo navijači nekoč odpustili. A moja nogometna zgodovina govori sama zase. Kdor misli, da sem odšel samo zaradi denarja, naj najprej pogleda mojo igralsko in trenersko kariero,« je takrat dejal Roberto Mancini. Pogodbo s tamkajšnjo zvezo je sporazumno prekinil oktobra 2024, potem ko je Savdska Arabija v kvalifikacijah za SP 2026 le remizirala proti Bahrajnu in Indoneziji ter kasneje ostala brez nastopa v ZDA, Mehiki in Kanadi.
A Mancini se ni vrnil v domovino, ampak je odšel v Katar, kjer je novembra 2025 podpisal dveletno pogodbo s klubom Al Sadd. Ko je prevzel ekipo, je bil ta na šestem mestu v ligi, na koncu sezone pa je aprila letos postal državni prvak. S klubom se je uvrstil tudi v finale emirjevega pokala, kjer je izgubil proti Al Gharafi (1:4), 13. junija letos pa je sporazumno razšel z Al Saddom. Tako v domovini kot tujini so ga pogosto kritizirali zaradi trenerskega sloga, češ da daje prednost obrambi pred zmago. »Rad imam zmage z 1:0. Ko ne prejmeš gola in imaš v ekipi igralce, kot so Edin Džeko, Carlos Tevez ali David Silva, zmagaš v 90 odstotkih tekem. Raje vidim, da smo na dveh, treh tekmah dolgočasni v igri, a zmagamo z 1:0. Če pogledate ekipe, ki osvajajo lovorike, prejemajo zelo malo golov,« pojasnjuje svojo trenersko filozofijo.
Od genija do neumneža
Ob vrnitvi na selektorsko klop Italije so bile njegove izjave v znamenju opravičil za odhod v Savdsko Arabijo in hvalospevov na račun Italije in njene reprezentance. »To je reprezentanca, ki mi je dala ogromno, vrnitev pa je zame nekaj posebnega. Vodenje Italije je največja čast za trenerja in najlepša služba v nogometu. Želim si, da vsi skupaj vrnemo Italijo tja, kamor spada – med najboljše reprezentance na svetu. Po evropski lovoriki z Italijo bi rad osvojil tudi naslov svetovnega prvaka,« optimistično napoveduje Mancini.
V zasebnem življenju je poročen s Federico Morelli, mnogi mediji pa so namigovali, da sta bila pred leti že v ločitvenem postopku. Par ima tri otroke: sinova Filippa in Andreo ter hčerko Camillo. Filippo in Andrea sta igrala v mladinskih selekcijah Interja, nekaj časa pa sta bila tudi v mladinski ekipi Manchestra Cityja. Mancini je znan tudi po svojih šaljivih izjavah, kot je na primer tista, da »trenerji izgubijo lase zaradi nogometa, jaz pa sem vseeno ostal z bujno pričesko«. A znan je tudi po ostrih in sarkastičnih izjavah na račun novinarjev in kritikov. »Vsak naj opravlja svoje delo. Novinarji morajo pisati, trenerji pa zmagovati. A če bi poslušal vse, kar novinarji pišejo in govorijo o meni, bi moral vsak dan zamenjati službo,« meni Mancini. »V nogometu se stvari hitro menjavajo. Ko zmagaš, si genij, ko izgubiš, si pa neumen.« Ena njegovih značilnosti je tudi dodatek k trenerskemu oblačilu – vedno nosi šal v barvah kluba, ki ga trenira.