Francoska nogometna reprezentanca ima ta hip zagotovo najmočnejšo napadalno vrsto na svetu. V začetni postavi so hkrati na igrišču Kylian Mbappe, Ousmane Dembele, Michael Olise in Bradley Barcola. Selektor Didier Deschamps, ki je na čelu Francije že vse od leta 2012, pa ima takšen luksuz, da lahko v drugem polčasu na igrišče pošlje še napadalce, kot so Desire Doue, Marcus Thuram, Jean-Philippe Mateta in Maghnes Akliouche, ko govorimo le o napadalcih – luksuz, ki ga nima prav noben drug selektor na mundialu. Igralci svojo napadalno kakovost potrjujejo tudi na igrišču, saj imajo po petih tekmah razliko v zadetkih 14:2 in so že uvrščeni v četrtfinale, kjer jih čaka Maroko.
»Edina ekipa, ki lahko ustavi Francijo, je zaradi svoje miselnosti Argentina,« je nad galskimi petelini navdušen tudi nekdanji odlični angleški nogometaš, ki je danes priznani nogometni komentator, Gary Neville. Francija je v osmini finala proti Paragvaju, ki je igral zelo umazano in izkoriščal neodločnost sodnika Ilgiza Tantaševa, dokazala, da zna za zmago odigrati tudi trdo igro. »Mislili so, da bomo na igrišče prišli v smokingih, da bomo le izvajali atraktivne poteze in hitre kombinacije. A tudi mi znamo igrati umazano. Če se je treba spustiti v trdo igro, potem bomo to tudi storili. S tem nimamo nobenih težav,« je odliko svoje reprezentance izpostavil strelec edinega zadetka in kapetan Kylian Mbappe.
Olise še pomembnejši kot Mbappe
Trda in nepopustljiva borbenost je bila že v času igralske kariere zaščitni znak selektorja Didierja Deschampsa, ki v ZDA, Kanadi in Mehiki zadnjič vodi reprezentanco Francije. Sedeminpetdesetletnik je bil v svojem 14-letnem mandatu večkrat kritiziran, da ne izkorišča vsega napadalnega potenciala ekipe, saj tudi v selektorski vlogi zagovarja vrednote, s katerimi je sam blestel kot igralec.
Čeprav mnogi niso podporniki njegovega stila igranja, rezultati govorijo sami zase, saj je Francija pod njegovim vodstvom na svetovnih prvenstvih igrala v četrtfinalu (2014), postala prvak (2018) in bila poražena v finalu (2022). Leta 2018 je Deschamps postal šele tretji človek v zgodovini, ki se lahko pohvali z naslovom v vlogi selektorja in igralca (1998). Pred njim je to uspelo Franzu Beckenbauerju in Mariu Zagallu.
Na letošnjem prvenstvu Francija ponovno blesti, dolgoletni selektor pa ob svojem zadnjem vodenju reprezentance navdušuje tudi s spremenjeno filozofijo. Francija igra najatraktivnejši nogomet na prvenstvu, ki mu z zadetki poveljuje Kylian Mbappe. A ob izjemnem napadalcu Reala Madrid še bolj izstopa Michael Olise. Ta v reprezentanci ne igra na enakem položaju kot v svojem klubu Bayern München, a je s svojimi izvrstnimi podajami ključen pri ustvarjanju priložnosti. Na prvenstvu ima že šest asistenc in je le eno oddaljen od rekorda Brazilca Ademirja, ki je leta 1950 na enem SP dosegel sedem podaj. »MVP bo vedno Mbappe, ki dosega številke, ki jih pred njim še ni nihče. A za to ekipo je najpomembnejši igralec Olise. Je prava pošast. Njegove podaje so neverjetne. Je igralec iz drugega planeta,« odkrito o tem spregovori tudi nekdanji vrhunski francoski napadalec Thierry Henry.
Dodatna moč
Francoska ekipa je tokrat še bolj odločna, da ob selektorjevem slovesu poskrbi za nov veliki uspeh. Deschamps je med prvenstvom za nekaj dni že zapustil ZDA, saj je odpotoval v domovino na pogreb svoje mame. »To je bil šok za vso ekipo, a na svetu so stvari, ki so pomembnejše od nogometa. Za selektorja hočemo narediti nekaj posebnega,« je odločen Mbappe, ki kar bruha motivacijo in jo preliva na vso ekipo.
S tem, da je vsaka naslednja tekma lahko njegova zadnja, se Didier Deschamps ne obremenjuje. »Povsem jasen bom. O tem nikoli ne razmišljam. Edino, kar šteje, je, da storim vse za to, da bi ekipa delovala kar najbolje. Zadnja tekma bi lahko bila pred štirimi ali osmimi leti. Lahko bi mi rekli: 'Pojdi domov.' Tako pač je.« Za konec je dodal še: »Imam pozitivno filozofijo. Skupaj s strokovnim štabom bomo storili vse za zmago. A vemo, da je to nogomet. Včasih izgubiš. Toda če daš vse od sebe, imaš lahko mirno vest.«