Nogometna zveza Slovenije (NZS) je ocenila, da ima dovolj časa za izbiro selektorja članske reprezentance, potem ko je konec novembra potekla pogodba z Matjažem Kekom. Novo tekmovalno obdobje se bo z ligo narodov začelo šele jeseni 2026, pred tem pa reprezentanco čakajo dve prijateljski tekmi konec marca ter ena ali dve v začetku junija, zato NZS z izbiro ne hiti. Ker je imela NZS v zadnjem času veliko aktivnosti, predsednik NZS Radenko Mijatović v sodelovanju z direktorjem reprezentanc Milenkom Ačimovićem šele v teh dneh začenja pogovore s potencialnimi kandidati, zato ime novega selektorja verjetno ne bo znano do konca leta, ampak v začetku januarja.
Riera ne more sedeti na dveh stolčkih
Reprezentanco so doslej vodili le domači strokovnjaki, ki so jo pripeljali na štiri velika tekmovanja. »NZS je vedno dajala prednost slovenski stroki, kar se je izkazalo kot uspešno. Ni izključeno, da tokrat ne bo drugače, vendar bomo videli, kakšne so možnosti in omejitve. V primeru kandidatov s podobnimi kriteriji se bomo vedno odločali za slovensko nogometno stroko,« pravi Radenko Mijatović, ki se zaveda tudi denarnih omejitev. NZS naj bi imela za selektorsko letno plačo na razpolago okoli 300.000 evrov, ki bi v primeru tujca morda segla do pol milijona evrov.
Novi selektor zanesljivo ne bo Španec Albert Riera, ki se je ob blagoslovu Celja sam ponudil, da bi poleg kluba vodil še slovensko reprezentanco. NZS je odločno proti dvojni vlogi. »Riera bi bil primeren kandidat, če bi bil samo selektor, ne pa v dvojni vlogi. V Slovenijo je prinesel nov slog, novo filozofijo in je uspešen,« pravi Mijatović. Predsednik NZS je zanikal, da bi poklical drugega Španca, ki ga Slovenija dobro pozna – Victorja Sancheza, prvaka z Olimpijo in trenutno trenerja Rijeke. V minulih dneh se je pojavil še tretji kandidat iz tujine, 47-letni Hrvat Igor Bišćan, ki ga Slovenija dobro pozna. Nekdanji nogometaš Dinama Zagreb, Panathinaikosa in Liverpoola je v sezoni 2017/18 z Olimpijo osvojil dvojno krono, nakar ga je muhavi predsednik kluba Milan Mandarić odpustil. Po odhodu iz Ljubljane je vodil Rijeko, Dinamo Zagreb, mlado hrvaško reprezentanco ter kluba v Savdski Arabiji in Katarju.
Realno so v igri za selektorja zgolj slovenski strokovnjaki. Po nogometni logiki bi moral biti kandidat številka ena Zlatko Zahović, ki je izjemne uspehe dosegel z Mariborom v vlogi športnega direktorja. Zahović, ki je po odpravljenih težavah z zdravjem znova v odlični intelektualni in fizični formi, ima ustrezno trenersko izobrazbo z licenco Uefa pro. Najboljša rešitev bi bila, da ga ustoličijo za direktorja reprezentance, nakar sam izbere selektorja in sodelavce ter prevzame odgovornost. A realnost je takšna, da si ga mnogi na Brdu pri Kranju ne želijo, ker bi bilo konec življenja v coni udobja. Zahović je na tradicionalnem prednovoletnem sprejemu NZS kot drugi prejel nagrado predsednika NZS, potem ko je bil prvi lani Brane Oblak. Nekateri so nagrado razumeli tudi kot prikrito sporočilo NZS, da nanj na Brdu pri Kranju ne računajo več. Strokovnjaki pa trdijo, da je vsak dan, ko Zahovića ni v slovenskem nogometu, izgubljen.
Cesar in Milanič prosta, Šimundža in Elsner s službo na Poljskem
V ožjem izboru za prestižno selektorsko službo so ostali Boštjan Cesar, Darko Milanič, ki sta prosta, ter Ante Šimundža in Luka Elsner, ki imata službo na Poljskem. Prvi trije ne skrivajo, da so se pripravljeni pogovarjati, saj je vodenje reprezentance domovine vrhunec za vsakega trenerja.
Prvi favorit za naslednika Keka je njegov nekdanji pomočnik Cesar. Če 43-letni Cesar lani jeseni ne bi čez noč zapustil reprezentance, ko je sprejel delo v Mariboru, in bi ostal še naprej pomočnik Keka, bi bil že imenovan za selektorja, saj bi šlo za kontinuiteto dela. Igralec z največ nastopi za Slovenijo je bil v reprezentanci veliko več kot klasični pomočnik. Bil je pomembna vez med Kekom in igralci, saj je kot nekdanji kapetan in izkušeni igralec dobro razumel igralce, kar je bilo pomembno za komunikacijo, ki jo Kek stalno poudarja. Ko je Kek manjkal zaradi bolezni ali družinskih zadev, je vodil reprezentanco na petih tekmah in ostal neporažen, saj je bil specialist za igro v obrambi. Z njegovim odhodom v Maribor, kjer je pogorel kot trener, je v reprezentanci nastala vrzel, ki jim je ni uspelo zapolniti. Njegovo delo zelo ceni tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
Darko Milanič, ki je trenutno prost, ima sloves trenerja z največ lovorikami v Sloveniji. Vseh 12 je osvojil z Mariborom v navezi z Zahovićem, vrhunec pa je bilo igranje v ligi prvakov. Oseminpetdesetletni Milanič ima obilo izkušenj, saj je treniral Primorje, Gorico, Maribor, Sturm Gradec, Leeds United, Slovana Bratislavo, Pafos, Fanagusto, Baniyas in Al Wahdo (oba Združeni arabski emirati). Ante Šimundža je trenutno trener padlega poljskega velikana Slask Vroclav, ki igra v drugi ligi. Trenerski karton 54-letnega Mariborčana je z uspehi podobno poln, kot je pri Milaniču. Z Mariborom, Muro in bolgarskim Ludogorcem je osvojil osem lovorik. Tako kot Milanič spada med trenerske pragmatike, ki sistem igre prilagodi sposobnostim igralskega kadra. Zelo podobno filozofijo ima tudi 43-letni Luka Elsner, član najbolj znane slovenske nogometne družine, ki je zaseden s službo v poljskem prvoligašu Cracovia, kjer je poleti začel nov projekt. Njegov adut so bogate izkušnje s trenerskim delom v Sloveniji, Franciji, Belgiji in na Cipru, a je vprašanje, ali je že pripravljen na selektorski izziv.