Igralec z vzdevkom kralj Kazu, ki v letošnji sezoni igra kot posojeni nogometaš Jokohame v domačem klubu Fukušima United, je v kvalifikacijah japonskega cesarskega pokala proti ekipi Ivaki Furukava k zmagi s 7:0 prispeval peti gol v 52. minuti. »Vesel sem gola, želel pa sem tudi upravičiti zaupanje trenerja, ki mi je dal priložnost, da igram. Najbolj pa me veseli, da so bili soigralci, strokovni štab in navijači navdušeni nad golom, čeprav smo že visoko vodili,« je dejal Kazujoši Miura, rojen 26. februarja 1967 v Šizuoki, ki je nogometno kariero začel pri 15 letih v ekipi zasebne nižje in srednje šole v rojstnem mestu, leta 1982 pa je za štiri leta okrepil brazilski klub Atletico Juventus iz Sao Paula. Profesionalno kariero je začel v Braziliji leta 1986, v pičlih petih letih pa igral za kar sedem klubov: dvakrat Santos, Palmeiras, Matsubaro, Regatas Brazil, XV de Jau in Coritibo.
V deželo vzhajajočega sonca se je vrnil leta 1990 in osem sezon (vmes je bil za eno posojen v italijansko Genoo) nosil dres kluba Verdi Kawasaki iz Tokia. V sezoni 1998/99 je nepričakovano postal član Dinama iz Zagreba, za katerega je odigral le 12 tekem brez doseženega gola (takrat je osvojil tudi naslov prvaka Hrvaške), nato pa se je znova vrnil v domovino za šest let (Kjoto, Vissel Kobe, Jokohama). Slednja je z njim leta 2005 podpisala profesionalno pogodbo in ga takoj posodila v takratnega avstralskega drugoligaša Sydney FC, kjer je ostal neverjetnih 17 let. Sledile so še posoje v japonski klub Atletico Suzuka, portugalski Oliveirense in spet v Suzuko, kjer je septembra 2024 v dresu četrtoligaša s 57 leti in 216 dnevi postal najstarejši igralec v zgodovini japonske lige.
Čudežno ostal brez SP 1998
Toda dan pred iztekom leta 2025 ga je Jokohama za eno leto posodila tretjeligašu Fukušima United, kjer je Miura v čast svojemu dresu s številko 11 novico objavil šele 11. januarja ob 11.11 in tako začel že svojo 41. profesionalno sezono. »To je zame dokaz, da še nisem za med staro šaro,« je ocenil nekdanji reprezentant Japonske, ki je zanjo debitiral pri dobrih 23 letih septembra 1990 proti Bangladešu na azijskih igrah v Pekingu. Čeprav je bil najzaslužnejši tudi za premierno uvrstitev Japonske na SP 1998 v Franciji (v kvalifikacijah je dosegel kar 14 golov), zaradi še vedno nepojasnjenih okoliščin ni bil na seznamu selektorja Takešija Okade. Brez njega so Japonci izgubili vse tri tekme v skupini proti Argentini (0:1), Hrvaški (0:1) in Jamajki (1:2) ter SP končali na 31. mestu med 32 reprezentancami.
Miura je v desetletni reprezentančni karieri v dresu Japonske odigral 89 tekem in dosegel kar 55 golov. Na večni japonski lestvici strelcev je na drugem mestu za Kunišigejem Kamamotom (75 golov na 76 tekmah), bronastim na OI v Mehiki 1968, ki je umrl lani v starosti 81 let. Pri 45 letih je Miura leta 2012 presenetljivo debitiral v reprezentanci Japonske v dvoranskem nogometu proti Braziliji, v enoletni futsalski reprezentančni karieri pa se je na šestih tekmah enkrat vpisal med strelce. Edine štiri naslove prvaka Japonske (od 1991 do 1994) je dosegel z ekipo Verdi Kawasaki, kljub 59 letom pa še ne razmišlja o koncu kariere.
Skriva svoje zasebno življenje
»Nogomet mi je veliko dal, a tudi jaz njemu. Bil je, je in bo vedno moje življenje. In dokler bom užival v njem, ne bom odšel v nogometni pokoj. Čeprav se zavedam, da bo prišel tudi čas, ko po treba nogometne čevlje obesiti na klin. A sočasno upam, da ta čas še ne bo prišel tako hitro,« upa 177 centimetrov visoki krilni igralec, večkratni Guinnessov nogometni svetovni rekorder: najstarejši aktivni profesionalni igralec na svetu, najstarejši strelec gola v japonski ligi, najdaljša profesionalna kariera … A Miura ni znan le po nogometni plati, ampak tudi zaradi dejstva, da zelo uspešno skriva svoje zasebno življenje. Pravi, da se je za to odločil, ker želi zaščititi pred javnostjo tako ženo Risako Šitara, nekdanjo igralko, manekenko in fotomodel, kot tudi otroka Rjoto in Kota.