Krilni igralec z vzdevkom Kralj Kazu, rojen 26. februarja 1967 v Šizuoki, je nogometno kariero pri 15 letih začel v ekipi zasebne nižje in srednje šole v domačem kraju, takoj zatem pa se je istega leta preselil v Brazilijo in za štiri sezone oblekel dres kluba Atletico Juventus iz Sao Paula. V Braziliji, kjer je leta 1986 – takrat se Argentinec Lionel Messi sploh še ni rodil – začel profesionalno kariero, je nato v štirih sezonah zaigral za kar sedem klubov: dvakrat Santos, Palmeiras, Matsubara, Regatas Brazil, XV de Jau in Coritiba.
Leta 1990 se je vrnil v domovino in osem let (eno sezono je bil posojen v italijansko Genoo) nastopal za Verdy Kawasaki iz Tokia. V sezoni 1998/99 je po daljšem nogometnem premoru nepričakovano okrepil Dinamo iz Zagreba, za katerega je odigral zgolj 12 tekem brez doseženega gola in postal državni prvak Hrvaške, nato pa se je spet vrnil na Japonsko, kjer je ostal šest let (Kjoto, Vissel Kobe, Jokohama).
Vse v znamenju številke 11
Ko je leta 2005 podpisal pogodbo z Jokohamo, ga je takratni drugoligaš takoj posodil v avstralski klub Sydney FC, v katerem je ostal kar 17 sezon. Nato ga je Jokohama posojala v druge klube: japonski Atletico Suzuka (2022), portugalski Oliveirense (sezona 2023/24) in nato spet v Suzuko (2024/25). V četrtoligašu je septembra 2024 pri 57 letih in 216 dneh postal najstarejši igralec v zgodovini japonske lige. Toda predzadnji dan lanskega leta je Jokohama sporočila, da ga bo za eno leto posodila v nižjeligaša Fukušima United, kjer je Miura, ki je novico obelodanil 11. januarja ob 11.11 v čast svojega dresa s številko 11, začel že svojo 41. sezono profesionalnega nogometaša.
»Veselim se novega nogometnega in življenjskega izziva. Vanj vstopam s polno predanostjo, željo in motivom ter ciljem, da skupaj s soigralci, klubom in navijači ustvarimo zgodovino,« je ob prihodu v novi klub dejal Kazujoši Miura, ki je tudi nekdanji reprezentant Japonske. Za svojo domovino je pri dobrih 23 letih debitiral septembra 1990 proti Bangladešu na azijskih igrah v Pekingu, v kvalifikacijah za SP 1998 v Franciji pa je dosegel kar 14 golov in je bil najzaslužnejši za premierno uvrstitev Japonske med svetovno elito.
Pri 45 letih debi v futsalu
Kljub temu pa zaradi še vedno nepojasnjenih okoliščin ni zaigral na tekmovanju v Franciji (ni bil na seznamu selektorja Takešija Okade), kjer je ekipa z vzdevkom Modri samuraji izgubila vse tri tekme v skupini proti Argentini (0:1 v Toulousu), Hrvaški (0:1 v Nantesu) in Jamajki (1:2 v Lyonu) ter svetovno prvenstvo končala na 31., predzadnjem mestu. V desetletni reprezentančni karieri je Miura odigral 89 tekem in dosegel 55 golov. Po številu golov je v zgodovini japonske reprezentance pred njim samo Kunišige Kamamoto s 75 goli (dosegel jih je na 76 tekmah), bronasti z olimpijskih iger v Ciudadu de Mexicu 1968, ki je avgusta lani umrl v starosti 81 let.
Miura je leta 2012, ko je bil star že 45 let, nepričakovano debitiral tudi v japonski reprezentanci za dvoranski nogomet proti Braziliji. A njegova kariera v dvoranskem nogometu je trajala le eno sezono, na šestih tekmah pa je dosegel en gol proti Ukrajini. Svoje zasebno življenje je poskušal skrivati v največji možni meri, da bi tako ženo Risako Šitara, nekdanjo igralko, manekenko in fotomodel, kot otroka Rjoto in Kota zaščitil pred javnostjo.
Štirikratni zaporedni japonski državni prvak – od 1991 do 1994 kot član kluba Verdy Kawasaki – kljub visoki starosti očitno še ne razmišlja o koncu nogometne kariere. »Nogomet je bil, je in bo za vedno moje življenje. Veliko mi je dal, prav tako pa tudi jaz njemu. Dokler bom užival v njem na igrišču in zunaj njega, na treningih in tekmah, bom vztrajal. Toda sočasno se dobro zavedam, da bo napočil tudi čas, ko mu bom moral pomahati v slovo. A upam in verjamem, da to še ne bo tako kmalu,« napoveduje 177 centimetrov visoki igralec.