Od komika Boštjana Gorenca - Pižame do nekdanjega ministra Mateja Lahovnika. Od pisatelja in direktorja oglaševalske agencije Kamenka Kesarja do igralca Marka Miladinovića. Mnenj, ne zgolj anonimnih, ne manjka. So tudi pohvale, a kritike štrlijo. Vse bolj, zlasti po četrtfinalni tekmi Hrvaške in Rusije, ko Andrej Stare (pre)dolgo ni uvidel, da je Danijel Subašić ubranil enajstmetrovko Fjodorju Smolovu. Ne le svetovno prvenstvo v nogometu. V središču so tudi športni komentatorji svetovnega prvenstva, ki ga četrtič zapored prenaša Televizija Slovenija.

Če smo med prvenstvom zasledili (subjektivne) pohvale na račun Aleša Potočnika, je Ivo Milovanovič na dveh tekmah Luisa Suareza preimenoval v Sancheza, Staretu so sodelavci nosili listek v komentirnico, da je ugotovil, zakaj napreduje Japonska in ne Senegal, Italijo je premaknil na Pirenejski polotok in napačno ugibal dolžino sodnikovega podaljška, Urban Laurenčič je pozabil, da je argentinski vratar Willy Caballero nekoč vseeno zelo dobro branil tudi v Malagi. Minimalni standard bi moral biti vsaj ta, da komentator ve, da brazilski zvezdnik Neymar ne igra več v Barceloni, temveč v Parizu. Od lanskega poletja.

Na številne, glasne kritike, izražene javno v medijih, podpisane na družbenih omrežjih ali anonimne na forumih, so nam z nacionalke ponudili, da bomo z Gregorjem Peternelom, urednikom športnega uredništva Televizije Slovenija, pogovor opravili v četrtek. Nemalo je bilo namreč (znova) tudi napotkov, kaj narediti, če vam komentator – na tem prvenstvu so tekme komentirali Andrej Stare, Tomaž Hudomalj, Aleš Potočnik, David Jakopič in Urban Laurenčič, ki naj bi po naših informacijah komentiral finalno tekmo v nedeljo – ni všeč. Od preklopa na katerega od drugih programov, če ti niso bili zaklenjeni pri kabelskem operaterju na zahtevo tujih televiziji, ki nimajo kupljenih pravic za ozemlje Slovenije, pa do, če prva opcija ni možna, stišanja televizorja in spremljanja komentarja po radiu. Četudi ta nista bila sinhrona.

Izbrisov ne beležijo

Na Multimedijskem centru RTV Slovenija smo med tekmami zasledili številne kritike na račun komentiranja, ki pa so jih administratorji tudi brisali. Tudi take, ki so zgolj izražali nežaljivo nezadovoljstvo ali popravljali faktične napake. »Pri moderiranju komentarjev naši administratorji sledijo standardom in pravilom komuniciranja. Komentarji, ki so žaljivi in ki niso izraženi na argumentiran in vljuden način, so umaknjeni,« so nam skopo sporočili iz PR-službe RTV Slovenija. In koliko teh komentarjev so umaknili? »Statistike umaknjenih komentarjev uporabnikov glede na tematiko komentarja ne beležimo.«

Vsak hvali svoje

Marko Simeunovič, direktor Sportkluba, priznava, da ni zagovornik tega, da bi se povsem stišalo komentatorja. »Vedno bodo ljudje za in proti. Kopja se tudi pri nas lomijo na najboljših. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni.« In kritike? Kako ravnajo z njimi? »Vedno se pogovorimo.«

Simeunovič si kritike razlaga s tem, da se slovenske komentatorje neizogibno še vedno primerja s tujimi. »Vendar takoj ko se tuji stil pojavi pri nas, to ne drži vode. V času tega svetovnega prvenstva sem bil v treh evropskih državah in tam spremljal tekme. Če bi tamkajšnji stil premestil v Slovenijo, bi me zaprli. V Švici v devetdesetih minutah mogoče govori dvajset minut. Na Hrvaškem izdatno igrajo emocije. Vidim, vem, kako to delajo druge države, ampak bi rekel, da smo vseeno na visokem nivoju. Vse slovenske televizije, ne samo Sportklub.«

Sportklub ima po besedah Simeunoviča trenutno okrog 45 komentatorjev, med njimi tudi dve komentatorki. »In ena bo slej ko prej komentirala tudi nogomet. Pri nas gredo komentatorji skozi šolo, imamo mentorski program, na kar smo ponosni. Nihče več ne pride z ulice, čeprav nam na začetku ni preostalo nič drugega. Vsakemu še vedno dovolimo lasten stil, komentatorstvo je tudi osebna stvar. Ne gre pa, kot mislijo mladi, vse iz računalnika, marsikaj moraš imeti v glavi.«

Ker ima Sportklub toliko programov (šest in golf program) in toliko različnih športov ter prvenstev, dobijo novinci veliko priložnosti. »Začnejo z manjšimi ligami. Komentirati morajo sto, sto petdeset tekem. Že res, da komentirajo tudi indijsko ligo, ampak v pol leta naberejo 30 do 40 tekem.« Ravno v teh dneh imajo novo avdicijo. Simeunovič ni pričakoval, da se bo znova prijavilo toliko komentatorjev. Od 60 do 70. Tudi oni že vedo, da pri zaslužku ne šteje toliko kvaliteta kot kvantiteta: »Kdor komentira več tekem, več zasluži.«

Prehajanja (praviloma) ni

»Komentatorski trg je v Sloveniji zelo specifičen,« pravi Rok Grilec, glavni in odgovorni urednik Šport TV. Trg za komentatorje po nepisanem pravilu namreč ni tako odprt kot denimo v ZDA. »Ko si pri nas na eni, ne boš komentiral na drugi televiziji. Kvečjemu čez nekaj let. Ali če si res (po)znan. Pri nas se na izbor komentatorja še vedno gleda zelo, zelo osebno.«

Grilec, ki je v slovenskem komentiranju pustil pečat kot komentator ameriškega nogometa, izpostavi, da ni čutil nobene zamere, ko je njegov sokomentator Uroš Valant odšel – skupaj s pravicami za ligo NFL – na Sportklub. »Enako je bilo z bratoma Obrez, ko sta prav tako odšla skupaj s pravicami za angleško oziroma špansko ligo.«

Komentatorski trg je sicer po Grilčevi oceni precej majhen. Od komentiranja zagotovo pri nas po njegovi oceni živijo (redno zaposleni) na Televiziji Slovenija. »Pri nas fantje še delajo nekaj zraven, taka je pač narava tega poklica. Ampak po moji oceni smo na zasebnih televizijah dobro plačani. Zavedam se, da je to služba, ki ti jo ljudje zavidajo, ker še vedno ocenjujejo, da samo prideš, poveš in greš.« Na Šport TV je najstarejši komentator starejši od štirideset let, vsi drugi so mlajši. Pritiskov mlajše generacije, ki bi drla na avdicije ali trkala na vrata, ni. »Saj pridejo, ampak komentiranje je proces. Če dam kot primer nogomet: Luka Cotič in Žiga Ikič sta eno leto delala samo posnetke tekem, ki so bodisi šli v program ali pa ne. Šele po letu, letu in pol dobijo pravo priložnost. Ampak jo dobijo, to je pomembno.«

Starost pa pri komentiranju ni pomembna. Samo kvaliteta in iskrenost. »Gledalci vedo, kdaj 'glumiš'. Ved(n)o.« In kako se na Šport TV soočajo s kritiko? Grilec pravi, da preleti do 95 odstotkov prenosov na Šport TV. »Dovolj, da dobim občutek, ali je bil komentator (ne)pripravljen. Kritike? Vsake oči imajo svojega malarja. Če naredi komentator gromozansko napako, se opravičimo. Ne odgovarjam pa, ko gre za direktne, osebne napade. To izbrišem. Nimam niti časa, da bi se ubadal s tem. Preberem pa vse, to je ne nazadnje moja služba.«

Priporočamo