»Prebili se bomo skozi skupino, v kateri so Anglija, Gana in Panama, pričakujem pa, da bomo igrali v četrtfinalu. Če bodo šli še naprej, pa je vse mogoče,« mi je povedal eden od upokojencev ob jutranji kavi v kvartovskem kafiču v širšem središču Zagreba ob začetku SP v ZDA, Mehiki in Kanadi. »Do finala,« je zavpil moški v dresu hrvaške reprezentance, ki je ob pivu sedel za sosednjo mizo. »Ni to več tista stara reprezentanca. Daj Bog, da bodo uspešni. Sicer pa mi ni všeč ta 'amerikanizacija' turnirja,« je dejal moški, ki je čakal na stranko pri prodaji nepremičnin v tej soseski.
Farmacevtka v lekarni nasproti lokalu pravi, da spremlja nogomet, posebej hrvaško reprezentanco, a ni tako prepričana, da je »delo v skupini« vnaprej zagotovljeno. Čeprav selektorju Zlatku Daliću priznava zasluge za prejšnje uspehe, kot sta srebro v Rusiji 2018 in bron v Katarju 2022, meni, da bi bilo treba vpoklicati tudi odlične mlajše igralce in jim dati priložnost, ker »Hrvaška igra prepočasno«. »Veliko bo odvisno od prve tekme proti Angliji. Če bodo Hrvati zmagali, bo to močan veter v hrbet za nadaljevanje turnirja in potem pričakujem najmanj osmino finala,« je navrgel mimoidoči, ki se je predstavil kot veteran hrvaške osamosvojitvene vojne.
Rekordno velika zastava
Anglija in Hrvaška sta se na dveh velikih turnirjih v zadnjih letih pomerili v nekaterih ključnih trenutkih: v polfinalu SP 2018, ko so »Vatreni« v Rusiji poslali domov »Tri leve«, in v skupinskem delu Eura 2020/21, ko se je »Gordi Albion« na Wembleyju že v skupini maščeval za prejšnji poraz. Tekma v sredo velja za enega vrhuncev skupine L in evforija se bo stopnjevala s približevanjem otvoritvene tekme za obe reprezentanci. Ta bo v Dallasu na stadionu AT&T, enem izmed največjih v ameriškem nogometu in ligi NFL, ki ima zložljivo streho. V Dallasu navijaška skupina »Mi, Hrvati« pripravlja navijaško parado hrvaško-ameriškega prijateljstva, ki se bo iz središča mesta napotila proti stadionu. Napovedujejo spektakel, kakršnega navijaški svet še ni videl. Udeleženci v povorki bodo prvič razgrnili velikansko hrvaško zastavo, dolgo 150 metrov in široko 12 metrov, ki so jo posebej za letošnje SP pripravili v Crikvenici.
Parada bo tudi cilj kolesarskega projekta USA Cycling Tour 2026 Memphis to Dallas, ki so si ga zamislili navijači iz Velike Gorice pri Zagrebu. Ti bodo v podporo hrvaški reprezentanci in enotnosti navijačev v sedmih dneh prekolesarili približno 900 kilometrov od Memphisa do Dallasa. V uradni Fifini navijaški coni v parku v Dallasu bo za odlično vzdušje poskrbela nekoč zelo priljubljena pevka Tatjana Cameron - Tajči. Celoten dogodek poteka pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve za promocijo Hrvaške, zato se bodo na velikih zaslonih vrteli posnetki naravnih lepot, zaradi množice navijačev pa bo hrvaški konzulat iz Los Angelesa celo odprl začasno pisarno v Dallasu. Ministrstvo za zunanje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi podroben vodnik za hrvaške navijače na prvenstvu. Še enkrat se je pokazalo, da so nogometaši največji in najučinkovitejši ambasadorji države, od prvega uspeha, brona na SP v Franciji leta 1998, ko je reprezentanco vodil pokojni Miroslav Blažević - Ćiro in ko so bili ustvarjeni temelji kulta reprezentance.
Podražitev letalskih vozovnic
Prav zaradi tisočerih kilometrov razdalj med prizorišči ter izjemnih finančnih in logističnih izzivov potovalne agencije na Hrvaškem priznavajo, da povpraševanje po turističnih aranžmajih ni tako izjemno, kot je bilo na prejšnjih velikih nogometnih tekmovanjih. Potovanje čez lužo je namreč postalo (pre)velik finančni zalogaj, zaradi česar so nekatere turistične agencije spričo premajhnega zanimanja svoje skupinske pakete že umaknile s trga. Cene aranžmajev za posamezno izmed uvodnih treh tekem reprezentance se v povprečju gibljejo od 2000 do 3400 evrov, odvisno od vsebine aranžmaja, pri čemer zajeten del cene primaknejo vse dražje letalske vozovnice. Letalski prevoz do Dallasa, ki je pred meseci stal med 700 in 800 evri, zdaj dosega že vrtoglavih 1900 evrov na osebo.
Vse skupaj je močno oklestilo organizirane navijaške skupine, tako da se na pot večinoma odpravljajo premožnejši posamezniki, ki ne sprašujejo za ceno, ali pa najbolj zagreti, ki se odločajo tudi za bančna posojila. Lahko da bo nekaj več povpraševanja, če bo Hrvaška napredovala proti finalu. Več navijačev pričakujejo med Hrvati, ki delajo v zahodni Evropi, podpora bo posebej močna tudi med rojaki, ki živijo v ZDA. Reprezentanco bo v Torontu podpiral tudi premier Andrej Plenković, ki bo na uradnem obisku v Kanadi. Predsednik Zoran Milanović bo po napovedih doma spremljal nastope hrvaške reprezentance, šef sabora Gordan Jandroković pa namerava gledati »repko« v živo, če bo napredovala iz skupinskega dela.
Dalić za sakralno vzdušje
Medtem ko SP vse bolj postaja zabava za elito, se na Hrvaškem pripravljajo na spremljanje tekem ob časovnih razlikah, ko bodo tekme pozno v noč ali celo ob dveh zjutraj po našem času. Javno spremljanje tekem bodo organizirali v vseh večjih mestih, množično podaljšujejo tudi delovni čas lokalov. Posebne navijaške cone bo od srede organizirala Hrvaška nogometna zveza v središčih Zagreba in na Reki. Gre za kolektivni trans, pred velikanskimi zasloni se na osrednjih mestnih trgih zberejo tisoči – od najmlajših otrok na ramenih svojih očetov do upokojencev. Ko igra Hrvaška, se temu prilagaja vsakodnevno življenje, ulice ponavadi preplavijo ljudje v »kockastih« dresih, avtomobili so okrašeni z zastavami in drugimi navijaškimi simboli, izložbe trgovin so odete v rdeče-bele vzorce, delavci se odločajo za dopuste …
Navijaška mrzlica se sočasno že preliva v gospodarstvo: prodaja dresov, navijaških rekvizitov, igrač in drugega blaga na temo nogometnega prvenstva, piva in hrane bo znova dosegala zajetne številke. Seveda se z nogometno evforijo ukvarjajo tudi sociologi, ki ocenjujejo, da ne gre samo za plastični primer nogometnega fanatizma, ko se šport prelije v religijo, kar s svojimi izjavami o veri v Boga, ponižnosti, enotnosti in domovini poudarja arhitekt sakralnega vzdušja v reprezentanci selektor Zlatko Dalić, ki ga se spomnimo tudi z rožnim vencem v roki med izvajanjem enajstmetrovk. Mnogi Hrvati, ki se soočajo s številnimi izzivi, predvsem ekonomskimi, v nogometu najdejo začasen izhod iz realnosti, v zmagah pa prepotrebno katarzo.
Nova navijaška pesem
Reprezentanca je tudi izraz nacionalne identitete, v kateri se v eno stopijo zgodovinski ponos od sedmega stoletja naprej, dediščina osamosvojitvene vojne iz 90. let in nogometni dres, vse skupaj pa se preliva tudi v nekontrolirano nacionalno evforijo. Igralci so hrvaški vitezi, ki na svetovnem odru bijejo bitke za Hrvaško in Hrvate. »V boj, v boj za narod svoj«, »Pokliči, pokliči, vsi sokoli bodo zate življenje dali« in »Vukovar, Vukovar« – to so najpogostejša gesla s tribun, ki pomnijo tudi rasistično in diskriminatorno vedenje navijačev ter posledično Uefine in Fifine visoke kazni.
Morda so pričakovanja na SP najbolje opisali Zaprešić Boys v refrenu svoje nove navijaške pesmi »Igrajo Hrvati«: »Nikdar nisi bila majhna dežela, saj v srce si se mi zasidrala. Zaradi enajstih ognjenih si večja, zaradi njih si ljubezen, si sreča. Ves svet te gleda, ves svet te spremlja, pravijo: Pazi, igrajo Hrvati! Prišla si po svoje, to je meta (cilj, op. a.), prišla si, da postaneš prvak sveta.«