Zelenortski otoki, Curacao, Jordanija in Uzbekistan – države, ki imajo na letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu skupno točko, saj so se vse prvič uvrstile na končni turnir Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Slovencem je še posebno blizu zgodba azijske države Uzbekistan, saj je temelje za zgodovinski dosežek postavil legendarni slovenski selektor Srečko Katanec. 62-letnik v ZDA, Mehiki in Kanadi ne bo dočakal svojega drugega mundiala, saj je še pred koncem azijskih kvalifikacij zaradi bitke s hudo boleznijo odstopil z mesta selektorja in se tudi dokončno trenersko upokojil.
Ko je Katanec, ki je leta 2002 tudi Slovenijo prvič v zgodovini popeljal na največji nogometni dogodek na svetu, po treh letih in pol dela v Uzbekistanu zapustil selektorsko mesto – z njim so odšli tudi preostali Slovenci v strokovnem štabu: Aleš Čeh, Vlado Radmanović in Nihad Pejković – je Uzbekistan štiri tekme pred koncem zasedal drugo mesto v skupini A azijskih kvalifikacij. Njegovo mesto je zasedel Timur Kapadze in imenitno zgodbo s slovenskimi temelji uspešno pripeljal do konca, sedaj pa bo reprezentanco na prvenstvu vodil nekdanji svetovni prvak z Italijo Fabio Cannavaro.
Zaslužil si je državno odlikovanje
Ko je Uzbekistan v kvalifikacijah 10. junija 2025 s 3:0 premagal Katar in si dokončno zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu, je bil v vlogi gledalca na stadionu prisoten tudi Katanec. Tamkajšnja nogometna zveza in cela nacija nista pozabili na njegovo delo. Od predsednika republike Šavkata Mirzijojeva je Ljubljančan prejel tudi državno odlikovanje – red prijateljstva (Do'stlik ordeni).
Kljub temu da je šel Katanec zaradi zdravstvenih težav predčasno v nogometni pokoj, je Uzbekistance pred svetovnim prvenstvom še enkrat nagovoril, saj se sam še vedno počuti kot del ekipe. »Za vse Uzbekistance imam le eno sporočilo: od ekipe na prvenstvu ne pričakujte veliko, saj je na prvem tovrstnem dogodku zelo težko poseči po vidni uvrstitvi. Vse je del procesa in razvoja. Prosim vas, da le uživate v vsakem trenutku,« je Srečko Katanec poslal čustveno sporočilo svoji zadnji ekipi, ki jo je vodil v bogati trenerski karieri. Zagotovo so njegove besede še toliko težje, saj bi tudi sam verjetno najraje zavrtel čas nazaj v leto 2002, ko mala in neizkušena Slovenija na SP v Južni Koreji in na Japonskem ni znala uživati v vsakem trenutku, ampak je prišlo do neljube afere Šmarna gora.
Do zdaj so imeli veliko smole
Skoraj težko pa je predstavljivo, da se piše leto 2026, ko bo Uzbekistan prvič igral na mundialu. Državica iz srednje Azije se že dolgo lahko pohvali z veliko nogometnega talenta, a so jo ves čas spremljali tudi neljubi dogodki.
Nikoli ne bomo izvedeli, kaj bi bilo, če se ne bi zgodila huda letalska nesreča leta 1979, ko je Uzbekistan izgubil večino svojega nogometnega talenta, saj je nad ozemljem Ukrajine strmoglavilo letalo z ekipo Pakhtakor – najuspešnejšim uzbekistanskim nogometnim klubom iz glavnega mesta Taškent.
Tragedija je povzročila tudi spremembo v tamkajšnjem nogometu. Pakhtakor se je postavil na noge, tudi nacionalna zveza pa je veliko denarja vložila v gradnjo infrastrukture in mladinskih centrov za izobrazbo mladih nogometašev. Vložki so hitro obrodili sadove, saj se je reprezentanca U17 v zadnjem desetletju in pol dvakrat prebila v četrtfinale svetovnega prvenstva, na zadnjem prvenstvu kategorije U20 pa so prišli v šestnajstino finala. Največji produkt in zvezdnik današnje reprezentance, ki bo premierno na SP zaigrala v četrtek ob 4. uri zjutraj po slovenskem času proti Kolumbiji, je centralni branilec Manchester Cityja Abdukodir Khusanov, ki je po ocenah Transfermarkta vreden 50 milijonov evrov. Uzbekistanci bodo na SP igrali v skupini K, poleg Kolumbije pa jih čakata še najmanj obračuna s Portugalsko in Kongom.