Tisti bolj optimistične narave bodo dejali, da rezultat tokrat ni bil v ospredju. Ter da so v luči tega kritike, ki letijo na reprezentanco, neutemeljene oziroma pretirane. To je bila testna tekma in Slovenija je testirala. Da so pripravljalne tekme namenjen prav temu. Pripravi. Navsezadnje je istega dne Španija remizirala z Irakom (1:1), mo(go)čna Francija pa pred domačimi gledalci izgubila proti Slonokoščeni obali (1:2).

Selektor Boštjan Cesar je preizkušal, testiral in iskal, da vidi, na koga lahko računa jeseni, med drugim sta prve minute v dresu z državnim grbom dobila Ester Sokler in mladoletni Tian Nai Koren. Vsaj z enim očesom se namreč že pogleduje proti septembru, ko bo šlo (bolj) zares.

A človek ni noj, da bi tiščal glavo v pesek

A ker človek ni noj, da bi tiščal glavo v pesek, ne gre bežati od tega, da je Slovenija tudi na tretji tekmi pod Cesarjevim vodstvom pustila bolj skromen vtis. Že res, da je šlo za še eno prijateljsko tekmo, za nameček ob koncu dolge in naporne sezone, ko misli hote ali nehote že uhajajo proti dopustom, toda četrtkovi predstavi slovenske izbrane vrste bi težko prisodili visoko oceno. Kilavo dvojko ali pa še to ne. Prvi del je bil za nezadostno, v drugem je bilo malo bolje, a še vedno ne za neko pohvalo. Sploh ker je bila na drugi strani ekipa, ki sodi v spodnji dom evropskega nogometa. Tudi tisti boljši poznavalci nogometne igre bi iz glave bržkone težko našteli že enega ali dva ciprska reprezentanta. Samo Žan Vipotnik je po Transfermarktu denimo vreden več kot celotna ciprska reprezentanca.

3

tekme je pod vodstvom Boštjana Cesarja odigrala Slovenija. Po porazu proti Madžarski (0:1) in zmagi proti Črni gori (3:2) je zdaj remizirala s Ciprom (1:1).

Če bi Vipotnik zadel …

Morda bi se vse skupaj odvilo drugače, če bi že omenjeni Vipotnik v drugi minuti zadel tisto, kar se mora zadeti. Prvi strelec angleške druge lige živi za tovrstne priložnosti globoko znotraj kazenskega prostora. To je njegov naravni habitat, toda tokrat je žogo z nekaj metrov poslal nekaj metrov nad prečko.

A po drugi strani se lahko tudi gostje sprašujejo, kaj bi bilo, če bi bilo. Oziroma če ne bi bilo tiste izključitve v prvi polovici drugega polčasa, ko je enemu izmed gostujočih nogometašev v vsega devetih minutah uspelo dvakrat porumeneti. Toda v nogometu in športu nasploh ni prostora za čeje.

Mesto za Surinamom in mesto pred Malavijem

Cesar, ki je po prvi domači tekmi v selektorski vlogi tarnal predvsem nad realizacijo, je po porazu in zmagi zdaj zabeležil še remi. Izkupiček, ki ne predstavlja ravno najuspešnejšega začetka do zdaj najpomembnejšega poglavja v še vedno kratki trenerski karieri. Madžarska, Črna gora in Ciper so reprezentance, ki ne sodijo med (naj)boljše evropske ekipe, navsezadnje bodo vse tri mundial, podobno kot slovenska, spremljale le prek televizijskih sprejemnikov. Četrtkov tekmec Ciper denimo na lestvici Fife  trenutno zaseda 126. mesto. Mesto za Surinamom in mesto pred Malavijem. Nedeljski tekmec Hrvaška je seveda druga pesem.

»Seveda smo jih že analizirali. Večjih skrivnosti ni, igramo proti reprezentanci, ki sodi med najboljših deset na svetu. Hrvaška igra doma, in to zadnjo tekmo pred odhodom na svetovno prvenstvo, zaradi česar pričakujem težek obračun, povsem drugačnega kot je bila četrtkova tekma. Moramo se dobro regenerirati, dobro pripraviti in biti zbrani vseh 90 minut. Ne delati napak in odigrati najboljše, kar lahko v tem trenutku,« se je po tekmi s Ciprom na nedeljsko gostovanje v Varaždinu na kratko ozrl Boštjan Cesar.

Tudi Hrvati niso navdušili

Tudi Hrvati pred dnevi na Reki v obračunu z Belgijo (0:2) niso navdušili, ravno nasprotno. »Ni razloga za dramo, gremo naprej še močneje, odločneje in vztrajneje,« je strasti miril selektor Zlatko Dalić, toda mediji in javnost na vse skupaj gledajo malce drugače. Dalić se je v krajih, kjer je zelo kratka pot od junaka do bedaka, hitro znašel na udaru kritik. V anketi na portalu Index je prejel najnižjo oceno (1,9) v hrvaškem taboru. »Naloga uspešno opravljena – Angleži niso mogli videti, kako bo Hrvaška videti na svetovnem prvenstvu!« pa se je glasil eden bolj originalnih komentarjev na družbenem omrežju.

Na Otoku bi bil sir Zlatko

Dolgoletni kapetan Dario Srna mu je stopil v bran in dejal, da bi bil Dalić na Otoku danes že sir Zlatko. Toda potem ko so na zadnjem evropskem prvenstvu vatreni obstali v skupinskem delu, je kredit v veliki meri porabljen. Drugo mesto na SP 2018 in tretje na SP 2022 sta nogometna pradavnina, noži oziroma peresa so nabrušena.

Ne le iz domovine, kritike prihajajo tudi iz tujine. Da je Hrvaška prebrana knjiga, največ težav pa je v jalovi vezni vrsti, kjer ima še vedno glavno besedo 40-letni Luka Modrić, ki zaradi zloma ličnice igra z zaščitno masko.

Generalka pred SP

Domačini bodo v nedeljo zvečer v vsakem primeru želeli popraviti vtis. Zmaga in dobra predstava na generalki pred razprodanimi tribunami bi bili lepa popotnica za pot prek Atlantika. Če ne drugega, bi si kupili mir do prve tekme z Anglijo (17. junija). Če so Belgijci v četrtek simulirali Anglijo, naj bi jim tekma s Slovenijo prišla prav v luči dvobojev z Gano in Panamo, na katerih bodo v vlogi favorita. Tako strokovnjaki kot stavne hiše Hrvaške sicer tokrat ne uvrščajo med favorite mundiala. Toda Modrić in druščina se nad slednjim zagotovo ne pritožujejo.

Nepozaben večer za Korena v večeru za pozabo

Ko se je ogreval ob avt liniji, je s svojim deškim videzom že na pogled izstopal od drugih. Nepoučeni bi pomislil, da gre za pobiralca žog. Da bi bolj sodil na tribune, ki so jih v četrtek zasedli tudi ali predvsem nadebudni nogometaši, nekateri med njimi njegovi vrstniki.

A on je bil tam ob igrišču in v zaključku tudi na njem. Tian Nai Koren, ki so mu nekateri že prilepili oznako čudežni deček, je v igro vstopil v 88. minuti namesto Danijela Šturma. V starosti 16 let, 10 mesecev in štirih dni je postal najmlajši debitant v zgodovini Slovenije. V naslednjih minutah ni bil ravno veliko v stiku z žogo, a led je bil prebit, njegovo ime pa je pristalo v analih slovenske reprezentance. »Hotel sem le čim prej v igro in pomagati svoji ekipi. Nisem se zavedal, da bo šel moj debi v zgodovino slovenskega nogometa.« Ambicij za prihodnost mu ne manjka. »Zagotovo želim igrati na največjih turnirjih, kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Želim zmagati na vsaki tekmi, a morda tudi doseči zadetek na svetovnem prvenstvu. Tako kot moj oče.« Naj spomnimo, njegov oče Robert je na SP 2010 dosegel edini gol na tekmi z Alžirijo, kar je še vedno prva in do danes tudi edina slovenska zmaga na velikih tekmovanjih. Tian Nai takrat ni bil star niti leto dni. 

Priporočamo