V Celju že nekaj let odkrito govorijo, da je igranje v ligi prvakov največji klubski cilj. Predsednik Valerij Kolotilo je večkrat znal reči, da sanja o dnevu, ko bo na Stadionu Z'dežele zadonela znamenita himna elitnega evropskega tekmovanja.
Do uresničitve teh sanj Celjane v tej sezoni ločita "le" še dve oviri. Prvo predstavlja armenski Ararat, v primeru uspeha pa bo sledila še višja ovira. Precej višja. Potencialni tekmeci v tako imenovanem play-offu, v katerem bodo Celjani v vsakem primeru nenosilci, so namreč zveneča evropska imena, med njimi tudi dva kluba izmed nekoč opevane jugoslovanske velike četverice.
Med možnimi nasprotniki sta nekdanja »jugo« velikana Crvena zvezda in Dinamo Zagreb, ob njiju pa še škotski Celtic, grški AEK Atene ter zmagovalec dvoboja med slovaškim Slovanom Bratislavo in švedskim Mjällbyjem. Žreb play-offa bo že v ponedeljek, a o tem potem. Najprej je potrebno skočiti in potem reči hop.
Povedano drugače, kot prvo bo potrebno preskočiti armenskega prvaka. Prva tekma bo v torek v Erevanu, povratna pa teden dni kasneje v Celju. Je pa bolj kot ne jasno, da bodo morali Celjani za zgodovinsko uvrstitev v ligo prvakov pokazati precej več kot pa na dveh obračunih z albanskim prvakom Egnatio.
Najprej derbi z Mariborom
Dvodejanka z albanskim klubom je razkrila, da jim za zdaj še ni uspelo adekvatno zapolniti vrzeli po odhodih Žana Karničnika, Juanja Nieta in Nikite Josifova. »Zdaj je naš fokus na soboti, ko nas čaka štajerski derbi z Mariborom, šele nato bomo analizirali Ararat. Vsaka naslednja tekma je za nas najpomembnejša v sezoni,« pravi trener Vitor Campelos, ki bo morda že na štajerskem derbiju lahko računal na novo okrepitev. V klub se po več kot desetletju legionarstva namreč vrača izgubljeni sin Benjamin Verbič.
Slednji se je uveljavil prav v dresu Celja, da bi se leta 2015 za takrat rekordno odškodnino kluba preselil k danskemu velikanu Köbenhavnu. Zdaj se vrača domov, s Celjani pa naj bi kljub dopolnjenim 32 letom podpisal kar štiriletno pogodbo. Po informacijah, ki krožijo po nogometnih kuloarjih, pa Celjani še niso zaključili s kadrovanjem.
Nekaj že kapnilo, upajo na jackpot
Kadrujejo seveda tudi z mislijo na čim daljšo evropsko avanturo in s tem dodatne evre iz Nyona. Napredovanje v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov Celju ni prineslo le športnega uspeha, temveč tudi prve finančne nagrade. Klub si je doslej zagotovil približno 350.000 evrov iz naslova nagrad UEFE.
Vse to pa je šele začetek. Najmanj 3,5 milijona evrov bi Celje zaslužilo, če bi po morebitnem izpadu v kvalifikacijah za ligo prvakov evropsko sezono nadaljevalo v ligaškem delu Konferenčne lige. Samo uvrstitev v to tekmovanje namreč prinaša približno 3,17 milijona evrov.
Če bi se Celje prebilo v play-off lige prvakov, bi bil finančni izkupiček še višji in bi se lahko približal petim milijonom evrov.
Največji cilj seveda ostaja uvrstitev v ligaški del lige prvakov. Ta klubom prinaša več kot 18 milijonov evrov osnovne nagrade, skupni zaslužek pa bi lahko presegel 20 milijonov evrov.
Vsak naslednji evropski uspeh tako za Celje pomeni ne le korak bližje športnemu cilju, temveč tudi občutno višje prihodke.