Medtem ko je padla kakovost v prvi slovenski ligi in je bila minula sezona najslabša v zgodovini samostojne Slovenije, so druga velika težava bankroti klubov. Začelo se je januarja, ko so Domžale, po dvakrat slovenski državni in pokalni prvak ter vzor za delo z mladimi, zaradi dolgov razglasile stečaj in izstopile iz prve slovenske lige, ki je spomladi nadaljevala tekmovanje z devetimi klubi. Potem ko so se Domžale, na čelu katerih je bila skoraj tri desetletja družina Oražem, začele toniti v dolgove, so se opekle z nekaterimi investitorji iz tujine (iz ZDA, Grčije, Norveške …), ki so prihajali in odhajali. Samo nekdanjim igralcem in trenerjem dolgujejo več kot pol milijona evrov. Stečaj ni pomenil le konca članske ekipe, ampak je ugasnila tudi mladinska akademija, ki je bila valilnica slovenskih talentov. Prvi upniki bodo kmalu dobili povrnjen del denarja, ki jim ga dolguje klub. Stečajni upravitelj Ladislav Hafnar je na sodišče vložil predlog prve prednostne razdelitve splošne stečajne mase. Med 20 upnikov, ki so prijavili za dobrih 414.000 evrov terjatev, naj bi razdelili 202.000 evrov. Stroški stečajnega postopka so dobrih 99.000 evrov.
Poleti je podobno usodo doživela štirikratna slovenska in trikratna pokalna prvakinja Gorica, ki je uradno v stečaju od konca septembra. Finančna agonija kluba, ki je v lanski sezoni igral v drugi ligi, je trajala kar desetletje. Do zloma je dokončno prišlo junija, ko klub zaradi neporavnanih obveznosti ni prejel licence Nogometne zveze Slovenije (NZS). Klub se je nato odpovedal celo igranju v primorski ligi, ki je po kakovosti četrto, najslabše tekmovanje v Sloveniji. Po neuradnih podatkih naj bi dolgovi kluba znašali okrog 750.000 evrov. Tudi Gorica se je opekla s tujimi lastniki. Zadnji je bil Akin Altay iz Turčije. V mestu vrtnic trdijo, da ni izpolnil obljub o poplačilu dolgov, medtem ko Akin Altay pravi, da je odstopil od pogodbe, ker je bilo stanje drugačno, kot mu je bilo prestavljeno. »Želeli so le denar, klub pa so hoteli upravljati sami. Porabil sem 250.000 evrov, načrtoval sem letni vložek milijon evrov, a je vse padlo v vodo,« je pojasnil Akin Altay. Klub iz slovenskega Las Vegasa je največje uspehe dosegal v letih, ko je bil njegov glavni sponzor igralniški gigant Hit.
Uspešnih podjetij nogomet v Ajdovščini ne zanima
S tem težav na severnem Primorskem še ni konec. Dolgovi so se nakopičili tudi v Primorju iz Ajdovščine, ki je po lanski sezoni iz prve lige padlo v drugo. Potem ko so se pojavile govorice, da dolg znaša 700.000 evrov in plače zamujajo nekaj mesecev, je klub s predsednikom Bojanom Adžićem na čelu priznal težave. Vodstvo kluba trdi, da je znesek dolgov precej nižji. »Težave rešujemo. Kluba ne zapuščamo. Za prihodnost NK Primorje se borimo. Naš cilj je jasen: stabilizirati klub, zaščititi ljudi v njem, zagotoviti pogoje za njegovo nadaljnje delovanje in ohraniti ND Primorje kot pomemben del ajdovske in severnoprimorske športne skupnosti,« so med drugim v izjavi za javnost zapisali v ND Primorje.
Ob tem prihaja do paradoksa, saj je občina Ajdovščina med najbolj razvitimi in najbogatejšimi v Sloveniji s številnimi mednarodno uspešnimi podjetji, a večina med njimi ni prepoznala pomena največjega kluba v mestu. Ajdovski nogomet je bil v preteklosti neločljivo povezan s propadlim gradbenim gigantom Primorjem, ki mu je omogočalo, da je bilo v slovenskem nogometnem vrhu in je igralo celo v Evropi. Primorje, ki ima v zelo uspešni mladinski šoli več kot 300 otrok, bo rešilo finančne težave le, če bo prišlo do sinergije med občino, uspešnimi podjetniki in nogometnim klubom. Občina zavrača očitke o mačehovskem odnosu do nogometa. Po računovodskih podatkih je klubu v letu 2024 izplačala 85.400 evrov, leta 2025 pa 107.300 evrov, kar pomeni, da je neposredna pomoč v dveh letih znašala 192.700 evrov. Podobno podporo namenjajo tudi letos, obenem pa so 1,3 milijona evrov namenili za vlaganja v infrastrukturo (največji delež odpade na postavitev razsvetljave), ki jo uporablja klub.
Prva liga na ruski, nemški, turški, ameriški in madžarski pogon
Klubi skušajo preživeti na različne načine. Brez tujega kapitala to vse bolj postaja misija nemogoče, saj na slovenskem trgu enostavno ni dovolj prihodkov od lokalnih sponzorjev, televizijskih pravic, vstopnine in prodaje klubskih izdelkov. Že polovico klubov v prvi ligi poganja kapital iz tujine. Celje ima ruske lastnike, Olimpija nemške, Maribor turške, Nafta madžarske in Mura znova ameriške s koreninami na Balkanu, potem ko se je ponesrečilo povezovanje z Georgejem Juncajem. Brez družine Guberac Koper ne bil konkurenčen v boju za prvaka, podobno velja za Radomlje z družino Marinšek, medtem ko ima za preboj Brava v slovenski vrh največ zaslug njegov ustanovitelj Darko Klarič. Trenutno največja vlagatelja v slovenski nogomet sta Rus z britanskim potnim listom Maksim Demin (Celje) in Turek Acun Ilicali (Maribor), ki sta tudi lastnika klubov v tujini. Ilicali je lastnik novega angleškega prvoligaša Hull City, Demin je bil v Angliji 11 let na čelu Bournemoutha.
Primarni vir preživetja klubov je prodaja igralcev. Brez milijonov od odškodnin klubi ne bi mogli delovati. Drugi vir so nagrade, ki jih dobijo iz blagajne Uefa za nastopanje v evropskih tekmovanjih. Ob uspešnih nastopih so takšne, da pokrijejo letni proračun in še kaj ostane za naslednje sezone. Ko sta v sezoni 2024/25 igrala v konferenčni ligi, je Celje prejelo 8,2 milijona evrov, Olimpija pa 700.000 evrov manj. Za nameček je vsak prvoligaš na račun uspehov obeh klubov v Evropi prejel še 400.000 evrov solidarnostnih sredstev iz blagajne Uefe, kar je za manjše klube lahko tretjina ali četrtina proračuna. Ker Celje letos igra v ligi Evropa, si je že pred začetkom skupinskega dela zagotovilo skoraj 9 milijonov evrov zaslužka, zmaga prinaša 450.000 evrov in remi 150.000 evrov. Preostalim devetim slovenskim klubom se iz solidarnostnih sredstev obeta prihodek okrog 600.000 evrov.
NZS bo med klube razdelila skoraj 3,8 milijona evrov
Na NZS, ki ima za letošnje leto proračun 26 milijonov evrov, letijo očitki, da se premalo ukvarja s klubskim nogometom. Na Brdu pri Kranju se branijo s številkami. Pred nekaj dnevi je izvršni odbor sprejel sklep, da slovenskim klubom in infrastrukturi namenijo skoraj 3,8 milijona evrov. Klubi si bodo iz naslova trženja in medijskih pravic razdelili 2.975.200 evrov. Klubom prve lige pripada 2.342.000 evrov (povprečno dobrih 230.000 evrov na klub), druge lige 272.400 evrov (50.000 več kot lani), tretje lige 22.400 evrov, pokalu Pivovarne Union 135.000 evrov, prvi mladinski ligi 144.000 evrov in ženski ligi 59.400 evrov. Obenem bodo med klube razdelili 1700 uradnih žog. Pokrili bodo tudi stroške za sodnike v mladinskih, ženskih in futsal tekmovanjih v višini skoraj 350.000 evrov. Sedmim projektom na področju infrastrukture so iz sredstev Uefa hattrik namenili 420.000 evrov. NZS trdi, da je edina športna zveza, ki sofinancira nogometno infrastrukturo, ki je večinoma v lasti občin, redko klubov.