Argentina je morala danes znova loviti prednost nasprotnika, a je to storila v velikem slogu. Dve sijajni podaji čarovnika Lea Messija in znova odločilen vstop v igro Lautara Martineza sta prelomila tekmo, resda pa so si Angleži za nov poraz in razočaranje krivi sami, ker so se po vodstvu sredi drugega polčasa zaprli v tako obrambno formacijo, da bi bilo čudno, če je Argentina ne bi prebila.
Z izbiro enajsteric, ki sta pritekli na zelenico, sta presenetila oba selektorja. Argentinski Lionel Scaloni že s tem, da si je »drznil« zamenjati enega igralca v ekipi, ki je že skoraj pet let nespremenjena, in sicer je v zvezni vrsti rahlo načetega in utrujenega Rodriga de Paula zamenjal Giuliano Simeone (sin slavnega trenerja Diega Simeoneja), tako da je bila zvezna vrsta Paredes-Fernandez-Mac Allister-Simeone, v napadu pa seveda Messi in Alvarez. Medtem pa je Thomas Tuchel, Nemec na angleški klopi, poskusil kopirati francoski model z napadalnim rombom, torej z Bellinghamom na desetki, Kaneom v konici napada ter Gordonom (levo) in Rogersom (desno) na krilih, pa Andersonom in Riceom v sredini igrišča.
Previden prvi polčas
V prvem polčasu je bila tekma po svoje nezanimiva, kar je razumljivo glede na pomen tekme. Oboji so začeli previdno, Argentinci so imeli več žogo v nogah (razmerje v posesti 56:44 za Gavče), igrali so bolj čvrsto in agresivno, sodnik jim je to dovolil, Angleži pa so jim težko parirali; edini res razpoložen angleški igralec je bil Bellingham, pri Argentini pa je največ poskušal Messi s hitrimi prodori, med katerim ga je Anderson enkrat zaustavil tudi s kaznijo za rumeni karton. Igra je v glavnem tekla na sredini igrišča, do konca polčasa sta ekipi streljali samo po dvakrat na gol, še najnevarnejši je bil strel Fernandeza s kakšnih 20 metrov malo čez prečko vratarja Pickforda, medtem ko Angleži niso izvedli niti ene omembe vredne akcije.
Drugi polčas za anale
Toda v drugem polčasu je tekma dobesedno podivjala. Že začelo se je tako: argentinski napadalec Julian Alvarez se je dvakrat z desne strani sam znašel pred vratarjem Pickfordom, ki je njegova strela ubranil. Toda potem so Angleži v 55. minuti izvedli protinapad, ko je Harry Kane žogo dobil na sredini igrišča, jo poslal na desno stran do Rogersa, ta pa je imenitno podal v kazenski prostor, kjer je argentinski branilec Molina povsem neodgovorno pustil samega Gordona, ki je z lahkoto pospravil žogo v mrežo za 1:0. Kaj bodo zdaj naredili Argentinci? Imeli so možnost za izenačenje že dve minuti kasneje, ko se je sam pred Pickfordom znašel Simeone, a je branilec Spence v zadnjem hipu izbil žogo. Nato pa se je zgodil prelom, ki ga človek težko razume: Angleži so se odločili, da bodo »zaprli« tekmo, saj so se z vsemi 10 igralci v polju postavili med 15 in 35 metri pred svojim golom in se branili z vsemi močmi, čez sredino igrišča pa so šli samo na vsako »prestopno leto«. In skrajno naiven je bil tisti, ki je predvideval, da je mogoče tako zdržati proti Argentini kakšnih 30 minut in več tekme.
Ko Messi poda in Lautaro zadane
Argentina je na to postavitev, ki jo je selektor Tuchel še okrepil z dvema dodatnima branilcema in v nekem obdobju igral kar s šestimi klasičnimi specialisti za obrambo (!), odgovorila najbolj nepričakovano: na gol je streljal od daleč, neuspešno, samo Enzo Fernandez, sicer pa so Gavči pošiljali zgolj predložke v kazenski prostor, kjer pa so njihovi igralci prevladovali v igri z glavo in po nekaj strelih (Mac Allister, Gonzales …) je Pickford žogo zbijal z golove črte, ko so že vsi na stadionu videli žogo v mreži. No, potem pa je v 85. minuti le počilo: Messi je po kotu prišel do žoge, našel samega Fernandeza, ki ga je Bellingham pozabil pokriti, argentinski vezist pa je s pravo bombo z 20 metrov v desni zgornji kot matiral Pickforda za 1:1. Takrat je bilo jasno, da so Angleži na tleh, kar je argentinski selektor izkoristil tako, da je v igro poslal (kar je na tem SP naredil že parkrat) Lautara Martineza, drugega srednjega napadalca. Ta je po 11 minut po vstopu, v 92. minuti, po sijajni podaji Messija z desne strani ostal sam kot duh na petih metrih pred golom in z glavo (spet!) zabil žogo v mrežo za neverjetno slavje Argentine z 2:1. Angleži so se v zadnjih nekaj minutah sicer »vrgli« proti golu, a so bili ti napadi jalovi in Argentina se je uvrstila v finale. Zasluženo, glede na neverjetno predstavo v drugem polčasu, pa tudi statistika jim gre v prid. Razmerje v posesti žoge je bilo na koncu 64:36 za Gavče, razmerje v strelih 14:6 in v strelih na gol 6:3. Tako da dvoma o tem, kdo je bil boljši in gre zasluženo v finale, ne more biti.