Ob poškodbi Tončka Šterna bo prvi korektor 21-letni Nik Mujanović, ki se je izkazal tudi kot sprejemalec. Z 227 točkami je bil tretji najbolj učinkovit igralec rednega dela lige narodov.
V rednem delu lige narodov je igra slovenske reprezentance nekoliko nihala, a je bil končni izkupiček odličen. Kako gledate na dosedanji del reprezentančne sezone?
Mislim, da smo naredili veliko napak, iz katerih smo se veliko naučili, drugače se ne bi uvrstili na zaključni turnir. Kot ste rekli, je bilo precej vzponov in padcev. Tudi Japonska in Italija sta bili premagljivi, toda ne glede na poraza je bil redni del tekmovanja zelo uspešen. Predvsem to velja za zadnji turnir v Beogradu, ki smo ga odigrali zelo prepričljivo in dobili veliko samozavesti za zaključni turnir.
V četrtfinalu vas čaka Turčija, ki ste jo pred kratkim premagali, toda tokrat bo tekma povsem drugačna kot v Beogradu. Ali ste pripravljeni na to?
Zagotovo bodo Turki k tekmi pristopili drugače, kot so v Beogradu. Takrat so bili praktično že uvrščeni na zaključni turnir in verjetno niso igrali na stotih odstotkih. Zdaj bo njihova motivacija zagotovo maksimalna. Pomembno bo, da bomo tudi mi k tekmi pristopili enako resno. Če bomo igrali svojo igro, mislim, da ne bi smeli imeti večjih težav, vendar imajo zelo kakovostno reprezentanco. Že dolgo so skupaj in prepričan sem, da bodo na zaključnem turnirju povsem drugačna ekipa.
Toda tudi vi v Beogradu proti njim niste igrali v popolni postavi. Ob Tončku Šternu in Janiju Kovačiču nista igrala niti Rok Možič in Jan Kozamernik.
Res je, da nismo igrali v polni zasedbi, kar se pozna, a tudi oni so imeli nekaj težav, predvsem na mestu sprejemalca. Ne verjamem, da bodo še enkrat odigrali enako tekmo kot v Beogradu. Prepričan sem, da bodo precej bolje pripravljeni.
Po poškodbi Tončka Šterna ste spet korektor. Je to položaj, na katerem se počutite bolj domače?
Da, na mestu korektorja se počutim bolj doma. Glavna razlika je v samozavesti. Verjamem, da lahko dobro igram tudi kot sprejemalec, vendar je na tem mestu precej več odgovornosti. Ni dovolj, da dobro napadaš. Če ne sprejemaš dobro ali ne pomagaš v obrambi, se to hitro pozna. Na mestu korektorja je vloga nekoliko bolj enostavna. Tudi tam je pritisk, saj pogosto zaključuješ najtežje žoge, vendar sem tega vajen. Na mestu sprejemalca pa mi določene stvari še niso tako naravne.
Na Kitajskem ste letos že drugič, že lani pa ste bili tudi v Ningboju. Kakšno je vzdušje v kitajskih dvoranah?
V Linyiju je bilo, razen na tekmah domače reprezentance, malo gledalcev. Tudi lani v Ningboju se ne spomnim kakšnega posebnega vzdušja. Za finalne tekme se je dvorana napolnila, sicer pa obisk ni bil pretirano velik. Na Japonskem bi bilo verjetno drugače, ampak tako pač je.
V zadnjih sezonah se veliko govori o pomladitvi reprezentance. Zdaj se ta dejansko dogaja, morda celo hitreje, kot smo pričakovali. Vas je to presenetilo?
Pomladitev reprezentance je normalen proces. Vloge nosilcev se bodo skozi leta spreminjale. Nekateri se vračajo v Slovenijo, drugi odhajamo v močnejše lige, mlajši vse bolj prihajamo v ospredje. Naša generacija prihaja v najboljša leta in ta proces se bo nadaljeval. Presenetljivo pa je, kako hitro se je vse zgodilo. Seveda je velika smola, da sta se poškodovala Tonček Štern in Jani Kovačič, a dobro je, da ju lahko vsaj delno nadomestimo. Mislim, da tega pred letom ali dvema še ne bi bili sposobni.
Zdi se, da je mlajšim igralcem odhod v tujino prinesel velik napredek. Kaj vam je igranje v tujini dalo, česar doma ne bi mogli dobiti?
Po mojem mnenju je igranje v tujini skoraj nujno, če želiš postati igralec najvišje ravni. Nočem podcenjevati fantov, ki ostanejo v slovenski ligi, vendar samozavesti in izkušenj, ki sem jih dobil v tujini, doma ne bi pridobil. Veseli me, da bosta tudi Janez Janž Kržič in Nejc Najdič odšla v tujino. Tam si prvič res sam, do takrat pa si v domačem okolju še nekoliko zaščiten. Tudi v reprezentanci je podobno – če narediš napako, ti bodo rekli, da ni nič hudega. V tujini pa tega ni več. Če narediš napako, ti to hitro povedo, in če se slabe predstave ponavljajo, zelo hitro ostaneš brez priložnosti. Klubi imajo drugačno filozofijo kot reprezentanca. Njih zanima rezultat, reprezentanca pa gradi tudi za prihodnost.
Že nekaj časa je uradno, da se vračate v Italijo, kjer boste igrali za Modeno. Ste pričakovali, da boste ta korak naredili že letos?
Modena je minulo prvenstvo končala na petem mestu in mislim, da je to zame dobra sredina. Iskreno, nisem pričakoval, da bom ta korak naredil že letos. Menedžerju sem povedal, da bi rad zapustil Francijo, ker sem imel občutek, da sem pripravljen na naslednji korak. Ne morem reči, da sem Francijo prerasel ali tam dosegel vse. Vsaj ne na klubski ravni. Osebno sem imel dve dobri sezoni, vendar nisem pričakoval, da bo ponudba prišla tako hitro. Bil je velik šok, predvsem pa sem zelo vesel, da sem pri teh letih dobil takšno priložnost. Klub je nekoliko tvegal in upam, da bom upravičil njihovo zaupanje ter dosegel raven, ki jo zahteva italijanska liga.