Tours v Ljubljano prihaja po zmagi v Ajacciu na francoskem prvenstvu, na katerem vodi, 21-letni kamniški korektor pa je bil s 16 točkami spet najboljši igralec svoje ekipe.
Nik, ali se že veselite tekme z ACH Volleyjem v Ljubljani in srečanja z domačimi?
Ja, seveda. Že ko je bil žreb, sem upal, da nam bo namenil ACH Volley. Ne zato, ker bi mislil, da bi lahko lažje prišli do zmage, preprosto sem si želel vrnitve domov in igrati pred domačimi gledalci. Trenutno smo na francoskem prvenstvu v zmagovalni seriji, lahko bi tudi rekel, da smo v formi, in se že veselim tekme v Tivoliju.
Kako pa bo igrati proti soigralcem iz reprezentance, s katerimi ste bili praktično vse poletje skupaj, zdaj pa boste na nasprotnih straneh mreže?
Z večino teh fantov se že nekaj časa poznamo, igramo skupaj v reprezentanci in bomo verjetno še nekaj časa. Vem, kako igrajo, kje so njihove prednosti, toda tudi oni poznajo mene. Je pa res, da mojih soigralcev ne poznajo tako dobro. To bi bila lahko naša prednost, sicer pa nimam občutka, da bi šlo za »posebnega« tekmeca – na koncu bo šlo le za tekmo.
Tako vi kot ACH Volley sta po dveh krogih še brez zmage, vaša ekipa pa ima dva osvojena niza. Kaj trenutno najbolj odlikuje Ziraat Bankkart in Itas Trentino, da tako izstopata?
Ni preprostega odgovora na to vprašanje. Dejal bi, da sta njihovi ekipi bolj kompletni, sestavljeni iz igralcev z izkušnjami in močno taktično zasnovo. Trentino je že vrsto let v vrhu italijanske in evropske odbojke, nekaj podobnega velja za Ziraat, ki ima odlično individualno kakovost in dobro organizacijo. To seveda ne pomeni, da sta ekipi nepremagljivi, a imata širok kader in si lahko privoščita tudi nekatere napake, ki si jih mi ne moremo, če ju želimo premagati.
Četrtkov obračun v Tivoliju bo za obe ekipi zelo pomemben, saj bo le zmaga ohranjala upanje na vsaj drugo mesto, ki še vodi v izločilne boje lige prvakov. Kateri elementi igre bodo po vašem mnenju odločali?
Predvsem servis in sprejem. Če ima ACH Volley dober sprejem, lahko igra zelo raznovrstno, predvsem skozi sredino, in ga je potem težko ustaviti. Naša naloga bo zato, da čim bolj pritiskamo s servisom, omejimo njihovo igro skozi sredino, saj imajo dva odlična blokerja, in jih prisilimo v bolj predvidljivo igro. Drugi izziv bo ustaviti Tončka Šterna, in če bomo to izvedli, je zmaga povsem realna.
Kako pa gledate na projekt ACH Volleyja, ki je vrnil nekatere reprezentante, vendar se jim v ligi prvakov račun vsaj za zdaj še ni izšel?
V ligi prvakov igraš proti najboljšim ekipam in igralcem na svetu, in čeprav imaš v svoji ekipi reprezentante, uspeh ni zagotovljen. Na končni izid vpliva veliko različnih dejavnikov, ki so lahko odvisni tudi od naključij. Žreb je bil neugoden tako za Ljubljančane kot za našo ekipo, saj smo v daleč najtežji skupini lige prvakov. To so zadeve, na katere nimaš vpliva. Dobro, za zdaj se ACH Volleyju še ni izšlo, ampak tudi če bi imel v svojih vrstah najboljše igralce sveta, še ni rečeno, da bi bil boljši. Sicer pa še ni konec, če premagajo nas, bodo še vedno v igri za napredovanje.
Koliko pa se Ljubljančanom pozna, da nimajo močnega domačega tekmovanja?
Ne želim reči nič slabega o slovenski ligi, ki jo zelo cenim, vendar je to le druga raven igranja kot na francoskem prvenstvu, da o italijanskem, turškem ali ligi prvakov ne govorim. Težko je držati visoko raven igranja, če na domačem prvenstvu nimaš ekipe, ki bi te spravljala v težave. Vse to se potem odraža predvsem v končnicah nizov.
To je vaša prva sezona v ligi prvakov. Kako velik preskok je to v primerjavi z drugimi tekmovanji?
Ker že imam nekaj izkušenj z reprezentanco, sem tega že nekoliko navajen, je pa res, da sem doslej odigral le dve tekmi in obe smo izgubili. V ligi prvakov se vsaka napaka takoj kaznuje, ni veliko možnosti za popravljanje. Je pa izredno zabavno, ker lahko igraš proti najboljšim ekipam in se res lahko preizkusiš. Daje ti občutek, kje si kot igralec, in možnost, da vidiš, v čem moraš napredovati, vendar je po drugi strani v njej premalo tekem, da bi z igranjem v njej odnesel prav veliko.
Če se nekoliko dotaknemo vaše ekipe, ki jo je novembra po osvojitvi superpokala zapustil Mladen Kašić, s katerim ste do nepričakovanega odhoda v Italijo sodelovali v Kamniku. Ali je bilo za vas presenečenje, da se je poslovil s trenerskega mesta?
Nikoli ne moreš vedeti, kaj se dogaja za zaveso v življenju nekoga drugega. To je bila njegova odločitev, zato je ne bi komentiral. Vesel sem, da smo z njim osvojili superpokal, kar je bil eden njegovih ciljev. Tudi po njegovem odhodu pa smo nadaljevali delo, se osredotočili na tekme in od takrat smo na prvenstvu izgubili le eno tekmo, pa še to v gosteh.
Kaj novega pa je prinesel njegov
naslednik, prav tako Hrvat, Igor Juričić?
Mislim, da je prinesel nov sistem in energijo. Treniramo dobro, igramo dobro, ekipa deluje kompaktno in ima jasno strukturo. Zelo sem zadovoljen z njim in z načinom dela, sem pa zelo užival tudi pod vodstvom Kašića, a kot sem že dejal, odločitev je bila njegova in jo spoštujem.
Letošnja sezona, ki je seveda še
ni konec, je najboljša v vaši ne
prav dolgi karieri. Čemu
pripisujete takšno formo, morda tudi izkušnjam in dobremu treningu v reprezentanci?
Kot ste že sami dejali, sezone še ni konec, je pa res, da mi gre trenutno dobro, in imate prav, da je na to veliko vplivalo, da sem imel v reprezentanci veliko večjo vlogo, kot sem pričakoval. V začetku sem mislil, da bom nekaj več priložnosti dobil v ligi narodov, nato pa bom v igro prihajal kot dvojna menjava. Na koncu se je izteklo tako, da sem na svetovnem prvenstvu začenjal tekme, resda kot sprejemalec, ampak vse to je bila nadgradnja tistemu, kar sem do takrat izkusil. Naučil sem se, da ostaneš miren, tudi če ne gre vse po načrtih. Vsaka tekma ti da nekaj novega – taktiko, občutek, kako se odzvati v stresnih trenutkih. V ekipi sem prevzel večjo odgovornost, kar me motivira, da pokažem najboljše in pomagam ekipi do uspeha. Seveda pa je pred menoj še veliko dela.
Za konec pa še o vzdušju na domačih tekmah Toursa. Opazil sem, da vaši navijači na tekmah navijajo tudi s slovensko zastavo.
Nimajo samo slovenske, imajo tudi zastave vseh držav, iz katerih prihajamo igralci. Ampak pomembnejše je, da je vzdušje na vsaki tekmi izjemno. Tako je sicer na večini tekem v Franciji, gledalci cenijo vsak dosežek in to ti da energijo. Verjamem, da bo v Ljubljani podobno, da bodo tribune polne, kar bo le še dodatni naboj za obe ekipi.