Pozabavajmo se najprej z novim uradnim svetovnim rekordom. Kaj pravzaprav pomeni preteči maraton v času 1:59:30? Nič manj kot to, da je Kenijec Sebastian Sawe v Londonu vsakih 100 metrov pretekel v povprečju v 17 sekundah, vsak kilometer pa v 2 minutah in 50 sekundah, kar preračunano pomeni povprečno hitrost 21,2 kilometra na uro. Kar je običajno za človeka, ki na poti skozi mesto pritiska na pedale na kolesu, in naravnost noro za človeka, ki asfalt premaguje peš. Vsak ljubitelj teka se seveda lahko takšnemu dosežku le čudi, saj gre za hitrost, ki je za večino ljudi že skoraj sprint. Pri čemer je Kenijec na polovici preizkušnje celo za 12 sekund zaostajal za tempom prejšnjega rekorda (1:00:29). Z drugimi besedami – maraton je pač odtekel tako, kot maratone odtečejo najboljši, to je hitreje v drugi polovici.
Tridesetletni Kenijec je specialist za cestne teke, ki je na svoji tekaški poti najprej izstopal v tekih na 10 kilometrov in v polmaratonu, nato pa je zelo hitro napredoval tudi v maratonu. V Valencii je še predlani dosegel čas 2:02:05, v tekaški karavani mu ljubkovalno pravijo »tihi morilec«, danes pa je skratka z zgodovinskim tekom v prestolnici Velike Britanije postal prvi človek, ki je na uradni tekmi pretekel 42,2 kilometra pod mejo dveh ur, s čimer je za kar 65 sekund popravil prejšnji najboljši dosežek, ki ga je leta 2023 postavil njegov rojak Kelvin Kiptum. Ta je predlani tragično preminil v prometni nesreči. V luči tega se je zdelo, da bo športna javnost še lep čas čakala na junaka, ki mu bo uspelo podreti magično mejo.
No, vsaj na uradni tekmi – kenijski atlet Eliud Kipchoge je namreč pred šestimi leti na posebnem dogodku na Dunaju že pretekel maratonsko razdaljo pod dvema urama, a je imel takrat pomočnike, pri tem pa je tekel na praktično povsem ravninski trasi z minimalnim naklonom. Leta 2019 se je nad Kipchogejem ob prihodu v cilj izpisal čas ene ure, 59 minut in 40 sekund. Sawe je torej tudi ne glede na predznak uradno ali neuradno najhitrejši zemljan v maratonu. Že takratni dosežek je odmeval v športni javnosti, nič drugače ne bo tokrat. Ob tem spomnimo, da je prvi uradno priznani maraton Američan Johnny Hayes leta 1908 pretekel slabih pet minut pod tremi urami (2:55:38).
Imamo tudi drugega človeka, ki je podrl mejo dveh ur
Na cilju na aveniji The Mall je Sawe deloval mirno in tipično kenijsko skromno. »Dobro se počutim, zelo sem vesel. To je dan, ki si ga bom zapomnil,« je dejal po prihodu v cilj. Seveda si ga bo zapomnil, tako kot ob predpostavki negativnega dopinškega testa tudi vsa svetovna tekaška javnost. Njegova ekipa je pred tekmo resda poudarjala, da je odlično pripravljen, pri čemer naj bi mu pomagali tudi najnovejši Adidasovi tekaški copati adios pro 3, ki tehtajo manj kot 100 gramov. A kljub optimizmu takšnega »adios pamet« rezultata jasno ni mogel predvideti nihče. Se razume – tudi znanstveniki so preboj tega atletskega mejnika postavili v leto 2032. A znanstveniki merijo zgolj moč nog in pljuč, ne pa tudi moči volje. Volje v glavi, pa tudi volje do dolgoletnega treninga, ki pripelje do tovrstnih rezultatov. Da bi bilo vse skupaj še bolj impresivno, je tudi drugi v cilju, Etiopijec Yomif Kejelcha, podrl maratonski dveurni mejnik in za zmagovalcem zaostal vsega 11 sekund. Tretjeuvrščeni Ugandčan Jacob Kiplimo je ciljno črto prečkal v času 2:00:28, kar je prav tako hitreje od dosedanjega rekorda.
Tempo na dirki je bil izjemno visok že od začetka. Elitna skupina je prvih 10 kilometrov pretekla v 28:25, polmaraton pa v 60:29, kar je le nekaj sekund nad tempom svetovnega rekorda. Ključni preobrat se je nato zgodil po 30. kilometru, ko sta Sawe in Kejelcha pospešila in ušla zasledovalcem. Med 30. in 35. kilometrom sta tekla izjemnih 13:54 na pet kilometrov, kar je primerljivo z elitnimi rezultati na krajših razdaljah. V zadnjem delu proge je Sawe po napadu dokončno strl tekmeca in sam prečkal ciljno črto. Drugi del maratona je tako pretekel v izjemnih 59:01, kar priča tako o vrhunski kondicijski pripravljenosti kot strateški rabi moči na elitni ravni. V ženski konkurenci je Etiopijka Tigst Assefa ubranila naslov z rezultatom 2:15:41 in slavila v sprintu na ciljni ravnini. Druga je bila Kenijka Hellen Obiri, tretja pa njena rojakinja Joyciline Jepkosgei.