Razlika med denarnimi nagradami MGTŠ in OKS je v tem, da so pri ministrstvu – gre za nagrade s strani države v skladu s pravilnikom o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni – neobdavčene, pri olimpijskem komiteju (gre za sponzorska sredstva) pa so obdavčene, zato so zapisane v bruto zneskih, neto zneski so so zato nekaj nižji. Na osnovi pravilnika MGTŠ za posamične kolajne znašajo 55.000 evrov (zlato), 45.000 (srebro) in 38.000 evrov (bron), pri ekipnem odličju v individualnem športu, kamor spadajo tudi smučarski skoki (mešana ekipna tekma, superekipna tekma za moške), pa vsak član ekipe dobi 75 odstotkov posamične nagrade.

Športniki, ki osvojijo več kolajn, so upravičeni do bonusa za vsako kolajno. To pomeni, da bi športnik, ki bi na primer dobil tri zlate kolajne na olimpijskih igrah, prejel tri ločene bonuse za zlato.

Olimpijski komite Slovenije

To pomeni, da je vsakemu od slovenskega skakalnega kvarteta zlata olimpijska kolajna na ekipni tekmi s strani MGTŠ prinesla 41.250 evrov, enako pa velja tudi za njuna trenerja. Zgolj s strani ministrstva bo največjo skupno denarno nagrado za tri olimpijska odličja dobila Nika Prevc (124.250 evrov), enak znesek tudi njen reprezentančni trener Jurij Tepeš, skupno pa bo država za vse nagrade iz proračuna – za skakalca in skakalki ter trenerja – nakazala 523.500 evrov (303.000 + 220.500).

Trener Tepeš na drugem mestu

Dobitnik (dobitnica) zlatega odličja v posamični konkurenci od OKS prejme 20.000 evrov bruto, za srebro 17.500 in za bron 15.000 evrov bruto, ekipno zlato pa vsakemu skakalcu/skakalki prinaša po 10.000 evrov. Za nekaj odstotkov so nižje denarne nagrade za trenerje: posamično zlato je vredno 16.000 evrov bruto, srebro 14.000, bron 12.000, ekipno zlato pa 8.000 evrov bruto. Tudi v skupnem znesku denarnih nagrad, ki jih bo izplačal OKS, je zmagovalka Nika Prevc (42.500 evrov bruto), na drugem mestu je spet trener Jurij Tepeš (34.000), olimpijski komite pa bo za štiri kolajne skupaj izplačal 150.500 evrov bruto.

Ob tem ne gre pozabiti, kako je s športniki in športnicami, ki na olimpijskih igrah dobijo več kot eno odličje, kar se je tokrat v Italiji zgodilo Niki Prevc (tri) in njenemu bratu Domnu (dve), posledično pa tudi Juriju Tepešu (glavni trener ženske reprezentance Slovenije) in Robertu Hrgoti (glavni trener slovenske moške izbrane vrste). »Športniki, ki osvojijo več kolajn, so upravičeni do bonusa za vsako kolajno. To pomeni, da bi športnik, ki bi na primer dobil tri zlate kolajne na olimpijskih igrah, prejel tri ločene bonuse za zlato,« so pojasnili pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Bloudkova nagrada in dodatek k pokojnini

Če se še malce poigramo s številkami, bodo štirje skakalci in skakalke iz obeh denarnih virov skupno prejeli 395.500 evrov, trenerja pa skupno 278.500. Kar pomeni, da bo skupni znesek za slovenska odličja na ZOI 2026 (MGTŠ in OKS) znašal 674.000 evrov. Toda olimpijske kolajne ne prinašajo le denarnih nagrad, ampak tudi nekatere druge bonitete in privilegije. V noveli zakona o Bloudkovih priznanjih je vsak dobitnik olimpijskega odličja avtomatično tudi prejemnik Bloudkove nagrade, najvišjega priznanja na področju športa v Sloveniji.

Najradodarnejša Singapur in Hongkong

Ameriški dnevnik USA Today je izdelal tabelo z okvirnimi denarnimi nagradami za olimpijske kolajne na ZOI 2026 za 25 držav, Slovenija pa se je znašla na visokem petem mestu. Na vrhu sta državi, ki tudi po igrah v Italiji še nimata olimpijskega odličja: za zlato je bila v Singapurju predvidena nagrada 665.500 evrov, v Hongkongu pa 647.600. Na tretjem mestu je gostiteljica Italija (180.000), četrta je Poljska (178.250), peta pa Slovenija (137.000 evrov – po 68.500 za športnika/športnico in trenerja). Dvanajsta je Švica, kjer je olimpijsko zlato vredno 54.700 evrov (alpski smučar Franjo von Allmen je zmagal v treh disciplinah), na 15. mestu ZDA (31.500; možni so še dodatni bonusi), na 18. pa Avstrija, kjer je denarna nagrada za prvo mesto le 20.000 evrov. V povprečju zneskov 25 držav, vključenih v raziskavo, je zlata kolajna vredna 104.000 evrov, srebrna 60.600 in bronasta 37.400 evrov. Zanimivo je, da nekatere države (zimska velesila Norveška, Švedska, Velika Britanija) sploh nimajo predvidenih nagrad za olimpijska odličja, ampak dobijo denarna sredstva že za priprave na OI, štipendije (na Norveškem 14.300 evrov), nadomestila stroškov … So pa tudi države, ki nagrajujejo svoje športnike za četrto mesto oziroma za “leseno” kolajno, na primer Belgija (10.020 evrov) in Poljska (12.050 evrov).

Revija Forbes pa se v svoji raziskavi osredotočila le na kolajne najžlahtnejšega leska, na vrhu pa sta tudi pri njih Singapur in Hongkong s skoraj enakimi zneski kot pri USA Today. Tretja je Poljska (298.900), četrti Kazahstan (210.400), peta pa Italija, kjer zmaga na domačih OI prinaša 179.000 evrov. Slovenija je z zneskom 68.500 evrov na Forbsovi lestvici šele na 14. mestu, več kot 100.000 dolarjev (okoli 84.190 evrov) pa za zlato odličje dajejo še Ciper, Bolagarija, Litva, Kosovo, Estonija, Češka, Španija in Grčija.

Tudi ta prinaša denarno nagrado (11.451 evrov bruto za leto 2025), poleg tega pa olimpijska kolajna (ne glede na njen lesk) pomeni še dodatek k pokojnini. Ta znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike med športnikovo pokojnino in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40-letno delovno dobo.

zasluzki kolajne
Priporočamo