Dvaindvajsetletna Meta Hrovat v zadnjih sezonah žene slovensko žensko alpsko smučanje v tehničnih disciplinah. Predvsem veleslalomu, njeni bazični disciplini. Koronakriza je v minuli sezoni precej vplivala na njen hitrejši vzpon k svetovnemu vrhu, saj je bila ob koncu sezone sijajno pripravljena, kar je potrdila s tretjim mestom na veleslalomu v Kranjski Gori. Zaradi predčasnega konca sezone ni imela priložnosti, da bi vrhunsko pripravljenost rezultatsko nadgradila v Ofterschwangu, Areju in Cortini d'Ampezzo.
Meta Hrovat se je prvič uvrstila na zmagovalni oder že kot najstnica pred tremi leti v Lenzerheideju, kjer je kot članica slovenske reprezentance, ki jo je vodil Denis Šteharnik, zaostala le za veleslalomskima velemojstricama Tesso Worley in Viktorio Rebensburg. V minuli sezoni je nad Meto Hrovat bdel Janez Slivnik, ki se je po letih službovanja v avstrijski reprezentanci vrnil v domovino. Ker Slivnik in dolgoletni osebni trener Mete Hrovat Jure Hafner nista našla skupnega jezika, je bil Hafner v minuli sezoni na stranskem tiru.
Povrhu še padec v Val Senalesu
Meta Hrovat in Janez Slivnik sta potrebovala nekaj mesecev, da so rezultati smučarke postali zares vrhunski, najboljši v karieri alpske športnice. Kljub temu si je Slivnik ob koncu minule sezone našel nov izziv. Postal je vodja slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, s svojim znanjem, poznanstvi in izkušnjami pa je v težkih časih koronakrize nepogrešljiv člen slovenske smučarske verige. Težnjam Mete Hrovat k povsem samostojni ekipi so na Smučarski zvezi Slovenije prisluhnili, Gorenjka pa si je izbrala obetavnega trenerja Matijo Grašiča, ki ima dolgoletne izkušnje iz tujine. Ob sebi ima ves čas tudi Jureta Hafnerja in serviserja Roberta Kristana, ki je tako kot Grašič na plačilnem seznamu alpskega dela SZS.
Rezultati Mete Hrovat so po slabi polovici tekoče sezone in pred svetovnim prvenstvom v Cortini d'Ampezzo precej slabši od pričakovanj. V sezono je sicer vstopila spodbudno, s šestim mestom na veleslalomskem uvodu v Söldnu, v nadaljevanju pa dosegala rezultatske zaušnice in odstope. Povrhu je decembra na treningu v Val Senalesu padla, tako da je izgubila dve tekmi v Courchevelu, na katerih si je sicer obetala visoki veleslalomski uvrstitvi. O vzrokih slabših rezultatov smo se pogovarjali z Matijo Grašičem. Gorenjec pri iskanju težav ni ovinkaril, hkrati pa je sredi sezone opozoril, da bo imela Meta Hrovat številne priložnosti, da še v tej sezoni dokaže, da sodi v svetovni vrh. Po včerajšnjem prostem dnevu bo ekipa danes odpotovala na trening v Reiteralm, čez nekaj dni pa v Flachauu, kjer se bo na začetku prihodnjega tedna nadaljeval svetovni pokal v tehničnih disciplinah.
Rešitev zunanja pomoč?
Matija Grašič je po nekajmesečnem sodelovanju s smučarko kranjskogorskega kluba prišel do zaključka, da je največji problem Mete Hrovat trenutno psihološka priprava. »Na hrbet si je obesila težak nahrbtnik, saj želi dokazati, da lahko trenira in napreduje s samostojno ekipo. Sama pravi, da preveč razmišlja. Pred tem je bila športnica, ki je tekmovala brezkompromisno. Na treningih so trenerji govorili, da bo šla na tekmi še dvajset do trideset odstotkov hitreje kot na treningih. V tej sezoni ni tako. Ko iščemo vzroke slabših nastopov, Meta največkrat pove, da razmišlja o stotih stvareh, zato ne tekmuje tako, kot bi si želela. Na treningih smuča zelo dobro. Primerjava z drugimi ekipami ji je lahko dvigala samozavest, saj je bila praviloma hitrejša od tekmic. Na tekmah je bila vsaj doslej slika drugačna.«
Grašič pravi, da je Meta Hrovat po treh slalomskih odstopih doživljala težke trenutke. Meni, da je najpomembnejše, da je v nedeljo v Zagrebu dosegla uvrstitev, do katere je prišla s solidnim smučanjem na prvi progi (14. čas), na drugi pa je po napaki v zgornjem delu potegnila ročno zavoro (23. mesto). »Kako se lotiti psihološke blokade? V ekipi delamo vse, kar znamo, da ostajamo pozitivni, da Meti omogočamo vrhunski trening, da se ne obremenjuje s tekmami in morebitnimi drugimi težavami. Meta trenira zelo dobro, v nogah ima dovolj zavojev, njeno smučarsko znanje ni sporno. Pogovarjali smo se tudi o zunanji pomoči, a ima Meta pri tem pomisleke. V preteklosti je že sodelovala s psihologi, ki niso izhajali iz smučarskega športa, z njimi pa ni našla skupnega jezika. Poznamo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati z njo, a se kljub našim sugestijam sama za kakšen korak še ni odločila. Vsi se dobro zavedamo, da so spremembe sredi sezone zelo tvegane,« odgovarja Grašič.
Morda manjka ženska družba
Glavni trener ekipe Mete Hrovat dodaja, da je sodelovanje s slovensko reprezentanco dobro. Največ so sodelovali med poletnimi pripravami na švicarskih ledenikih. »Če potrebujemo pomoč, jo dobimo. Meta je individualistka, ki jo hitro zmotijo določeni odnosi, naj gre za bivše trenerje ali kaj drugega. Velikokrat želi imeti svoj mir. V določenih obdobjih raje trenira s tujimi ekipami kot Slovenkami. Morda ji v ekipi manjka tudi ženska družba, ki bi ji zaupala bolj kot nam,« se sprašuje Grašič ter odgovarja, da je na treningih vselej prisoten Jure Hafner, »medtem ko z Janezom Slivnikom nimamo kaj dosti stika, razen ko organizira trening za slovensko reprezentanco, se lahko priključimo tudi mi.«
Ob koncu pogovora se je Matija Grašič optimistično ozrl k bližnjim izzivom: »Skušali bomo ohraniti mirno glavo ter smučanje s treningov prenesti na tekme. Naša želja je, da bi Meta na tekmah znova napadala brezkompromisno. Morda ji bo dal samozavest že en dober rezultat. Pomembno je, da smo zdravi in da imamo dober material. Serviser je odličen, tudi smučarski proizvajalec (Salomon, op. p.) nam daje vrhunsko podporo.«
