Ko je Gloria Kotnik leta 2022 v Pekingu osvojila bronasto kolajno v paralelnem veleslalomu, je bilo to eno največjih presenečenj tistih iger. Dosežek je bil še posebej izjemen, ker se je na tekmovanja komajda vrnila po rojstvu sina in ni sodila v ožji krog favoritinj za kolajno. »Celoten dan je bil poseben. Počutila sem se samozavestno, sproščeno in brez stresa. Bil je en sam užitek,« se spominja olimpijskega dne. Prav odsotnost pritiska je bila ključna – na tekmi za tretje mesto je nastopila brez občutka, da mora kar koli dokazovati. »Vedno je nekaj manjkalo – ali zdravje, ali forma, ali glava. Zato si nisem nalagala pričakovanj, ampak sem šla v Peking z mislijo, da dam od sebe največ in vidim, kam me to pripelje. Šla sem na tekmo za tekmo, brez razmišljanja, kaj bi moralo biti, in prav to mi je omogočilo, da sem deskala sproščeno.«
Bron iz Pekinga ji je spremenil življenje
Bron iz Pekinga ji je življenje spremenil praktično čez noč. »Tu se vidi, kakšna razlika je med tem, da si zmagovalec svetovnega pokala ali svetovni prvak, in tem, da si dobitnik olimpijske kolajne. Olimpijske igre so le na vsaka štiri leta, in če se ti vse izide prav na tisti dan, je to nekaj neponovljivega,« priznava mamica petletnega Maja, ki jo bo v Livingu prvič spodbujal s tribun. »Že zdaj se zelo veselim. To bo zame dodatna motivacija, saj zdaj že vse razume in se zaveda dogajanja. Če sem jaz razočarana, ko mi ne gre, je tudi on, zato bom imela svojega glavnega navijača kar tam.«
Letošnja sezona ji še ni prinesla vrhunskega rezultata, sama pa jo opisuje kot polno vzponov in padcev. »Deskanje je zelo specifičen šport in težko je biti konstanten. Veliko dejavnikov lahko hitro obrne tekmo v drugo smer, zato ne morem reči, da sem razočarana. Na treningih sem hitra, tudi na tekmah so bile vožnje, ki so mi res uspele. Manjka mi le celota, popoln tekmovalni dan. Težje je, če si počasen in ne veš, zakaj. Pri meni te težave ni,« pravi 36-letna Celjanka, ki ji je v spominu še posebej ostala kolajna Petre Majdič na OI v Vancouvru.
Sreča je na strani pogumnih
Dejstvo, da je olimpijsko kolajno že osvojila, ji daje nekaj miru, a ciljev ni znižala. Pomembno bo predvsem, kako bo prenesla pritisk, ki ga nastop na olimpijskih igrah, tudi ob njenih izkušnjah, prinaša. »To, da že imam olimpijsko kolajno, me nekoliko razbremenjuje. Nisem pa tu zato, da bi le sodelovala, moji cilji so še vedno visoki,« pravi Kotnikova, ki na olimpijski progi v Livignu še ni nastopila, čeprav tu redno potekajo tekme svetovnega pokala. »Proga je postavljena na novo, a naj bi bila dolga in razgibana, z ravninami in strminami. Zelo podobna tisti v Pekingu. Snežna priprava naj bi bila vrhunska, saj bodo uporabili izkušnje s prog svetovnega pokala. Prepričana sem, da bo to super tekma.«
Konkurenca za olimpijske kolajne bo po njenih besedah izjemno izenačena. »Na olimpijskih igrah se pogosto zgodi, da na stopničke stopijo tudi tekmovalke, ki niso veljale za favoritke. Tekma je posebna, pritisk je večji. Mislim, da ima vsaka, ki se bo uvrstila v zaključne boje, realne možnosti za kolajno,« dodaja. Zase pravi, da bo skušala predvsem ohraniti mirno glavo. Vodilo, ki ga pogosto izpostavlja, je preprosto: »Sreča je na strani pogumnih.«
O slovesu še ne razmišlja
Ali bodo to njene zadnje olimpijske igre – ob Pekingu je nastopila še v Pjongčangu, Sočiju in Vancouvru – se še ni odločila. »Dokler se dobro počutim in moje deskanje ostaja na ravni najboljših, ne razmišljam o tem, da bi bile to zadnje olimpijske igre ali zadnja sezona. Grem v sezono za sezono in vedno dam vse od sebe,« zatrjuje Kotnikova, ki jo skrbi prihodnost slovenskega deskanja. »Tukaj je žal kar kriza. Ne samo v deskanju, tudi v drugih zimskih športih – z izjemo smučarskih skokov – je velik upad. Ko smo mi odraščali, so bili pogoji dostopnejši. Danes je tekmovalni šport zelo drag, predvsem oprema. Otroke bi zagotovo našli, a ključna je podpora v mlajših kategorijah. Zdaj se sicer stvari premikajo, a vrzel iz zadnjih let je velika in bo trajalo nekaj časa, da se zapolni.«
Ko ni na snegu, se rada umakne v bolj preproste aktivnosti. Kolesarjenje, tenis in potovanja se ji pomagajo odklopiti od tekmovalnega ritma. Med zadnjimi prebranimi knjigami omeni Peto olimpijado Tadeje Brankovič, ob božično-novoletnih praznikih pa se je vrnila k preverjeni klasiki, filmu Sam doma. »Takrat se res izklopim,« pravi. Na nedeljsko olimpijsko preizkušnjo bo odšla z izkušnjami, ki jih prej ni imela, in z zavedanjem, da lahko na največjih tekmah ujame pravi trenutek.