Čeprav Luka Steiner šteje 39 let, ko so nekateri športniki še konkurenčni v boju za najvišja mesta, je pri svojih letih izjemno izkušen športni funkcionar. Predsednik uprave Športne loterije je funkcijo predsednika Smučarske zveze Slovenije opravljal od junija, ko je bil kot podpredsednik imenovan za naslednika Enza Smrekarja. Slednji je po več kot desetletju vodenja krovne zimske športne organizacije s funkcije nepričakovano odstopil ter jo kot vplivni funkcionar v mednarodnih organih Mednarodne smučarske in deskarske organizacije (FIS) pustil v težkem položaju. Slovenija namreč potrebuje predstavnika na najvišjih organih FIS, saj so odločitve predsednika Johanna Eliascha večkrat hipne, zato lahko »pri koritu« organizacije tekem svetovnega pokala ostanejo le najbližji sodelavci.
Pod drobnogledom Pokljuka in Zavod SLOSKI
Na torkovi volilni skupščini je Steiner prepričal slovenske klube, da je dobil soglasno podporo pri vodenju po proračunu druge največje slovenske športne panoge (za nogometno zvezo), ki bo v olimpijski sezoni razpolagala z rekordnim, skoraj 14,5 milijonskim evrskim proračunom. Funkcijo bo opravljal šest mesecev, spomladi pa bodo nove volitve s polnim, štiriletnim mandatom. Volilna skupščina je nakazala prioritete novega predsednika. Poleg rešitve v mednarodnih organih je poročilo nadzornega sveta razkrilo slabo finančno poslovanje Športnega centra Pokljuka, ki je sicer s podjetjem Center Pokljuka d.o.o. v lasti Smučarske zveze Slovenije, ter rdeče številke Zavoda za promocijo zimskih športov SLOSKI. Pričakovati gre, da bo SZS pod vodstvom Luke Steinerja s svojim premoženjem upravljala gospodarno, zato bo delovanje Pokljuke pod večjim drobnogledom. Obeta se zanimivo dogajanje, kar je na Brdu pri Kranju z glasom in stasom nakazal tudi predsednik organizacijskega odbora tekem na Pokljuki in predsednik tamkajšnjega športnega društva Jelko Kacin.
Novega predsednika smo po izvolitvi na Brdu vprašali, s čim bo zadovoljen čez šest mesecev, ko bo kandidiral za nov štiriletni mandat ali funkcijo prepustil svojemu nasledniku? »Zadovoljen bom, če bo imela Smučarska zveza Slovenije dolgoročno vizijo in celovit načrt, če bomo imeli opravljeno jasno analizo tveganj, ki nas bo v prihodnje obdobje pripeljala pripravljene, če bodo naši kluba in društva vedeli, na koga v pisarnah smučarske zveze se lahko obrnejo za določena vprašanja in dobili odgovore, najbolj pa bom zadovoljen s tem, da bodo športniki zadovoljni z našim delom in nam zaupali. Nihanja v športu so vselej prisotna in tudi v smučanju bodo prišla. Odgovornost športnikov je, da tekmujejo in dosegajo dobre rezultate, odgovornost vodstva pa, da jih pri tem podpira in zagotavlja optimalno delo za njihovo delovanje, zato pa je potrebno trdno delo.«
Steiner: Klubi dokazali zavedanje pomembnosti statuta
»Za vsakega, ki mu šport pomeni poslanstvo, je opravljanje vidnih funkcij odgovornost in čast. Smučarska zveza je v zelo dobri kondiciji. V športnem žargonu lahko rečem, da je težko priti na vrh, še težje pa je na njem ostati. Ostati na vrhu bo ključna usmeritev našega dela v prihodnosti. Rekordni proračun v olimpijski sezoni je posledica celovitega delovanja zveze, zanj pa so najzaslužnejši športniki, ki dosegajo vrhunske rezultate. Izpostavil bi tudi delo trenerjev, ki so z obiskom dogodka na Brdu pokazali spoštovanje do Smučarske zveze Slovenije in ambicijo, da zimski športniki še naprej prispevajo levji delež pri slovenskih olimpijskih kolajnah. Verjamem, da bo reprezentanco to potrdila tudi na prihajajočih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo,« je odgovarjal Luka Steiner.
Na vprašanje, da številne športne panoge menjajo statut na deset in več let, na SZS pa so ga pred kratkim in znova na skupščini na Brdu, je Steiner odgovoril: »Zveza s slabim statutom se ne bi mogla pohvaliti s takšnimi dosežki, kot jih ima smučarska. Gre za zavedanje kulture opravljanja in smučarska zveza je bila vedno izjemno dobra pri prepoznavanju tistih elementov, ki jih je treba spremeniti, da bo delovala bolje. Da bomo ulovili nekatere priložnosti, je potrebno pravočasno ukrepati na ravni organiziranosti. Skupščina na Brdu pri Kranju je pokazala, da se klubi zavedajo pomembnosti spremembe statuta, zato so ji izrazili močno trdno podporo.«
