Sezona iz nočne more se za košarkarje Partizana nadaljuje. Potem ko je zaradi slabih rezultatov, odnosov z igralci in vodstvom kluba odšel legendarni Željko Obradović, kar je bila kaplja čez rob za navijače, se slabe igre nadaljujejo. Začasni trener Mirko Ocokoljić je sicer dosegel nekaj spodbudnih izidov, a so se nato stvari znova podrle in so po prihodu novega trenerja Joana Pennaroye še slabše. Partizan je tako v evroligi na zadnjem mestu, v seriji sedmih zaporednih porazov, nazadnje pa je pred domačimi navijači proti Olympiakosu klonil s kar 66:104.
Pogledati se morajo v ogledalo
Tekmo proti grškemu velikanu so sicer pri Partizanu sprva želeli igrati kar na Dunaju, saj je beograjska Arena zasedena zaradi evropskega prvenstva v vaterpolu, a so se na koncu odločili za dvorano Ranka Žeravice. Ta pa je bila polovično prazna, kar je nov velik udarec za klub. Kljub vsem težavam pa Joan Pennaroya niti za trenutek ne razmišlja o tem, da bi odstopil.
»Ne, ne, to mi ne pade na pamet. Želim tekmovati. Sem tekmovalen človek in bom naredil vse, da bo ekipa v prihodnjih tednih konkurenčna na evroligaških obračunih. Zavedamo se, da trenutno nikakor ne kažemo predstav, ki bi bile v ponos takemu klubu, kot je Partizan. To je nesprejemljivo od vseh. Na vsakem treningu moramo biti maksimalno osredotočeni, saj lahko le na tak način napredujemo. Vsak igralec v slačilnici se mora pogledati v ogledalo in dojeti, da bomo iz krize izplavali le, če bomo igrali moštveno,« je bil jasen Joan Pennaroya.
Ko so ga predstavniki sedme sile povprašali, ali mu je žal, da je sprejel mesto trenerja Partizana, je Pennaroya odločno odgovoril, da nikakor. »Ponosen sem, da sem tu. V moji naravi je, da se vsak dan borim za tisto, kar delam. Smo v slabem trenutku, česa takšnega v karieri še nisem doživel. Najlažje bi bilo skloniti glavo in se predati. Tega ne sprejemam. Delali bomo in se borili. Zavedati se moramo, kako pomemben dres nosimo.«
Navijači so ga navdušili
Čeprav je bila dvorana Ranka Žeravice polovično prazna, so tokrat presenetili najzvestejši navijači Partizana, ki so kljub grozljivi igri svojega moštva in visokemu porazu navijali do zadnjega zvoka sirene, na koncu pa pozdravili igralce in z njimi prepevali navijaške pesmi. »Prvič v karieri sem izgubil z 38 točkami razlike in prvič v karieri doživel, da bi navijači kljub temu ves čas bodrili moštvo. To je nekaj neverjetnega. Navijači si zaslužijo več, precej več. Če se lahko oni 40 minut borijo za nas, potem se moramo tudi mi zanje. Uporabljati moramo osebne napake, igrati trdo in ne dovoljevati lahkih košev,« je bil jezen Pennaroya.