Letošnja sezona ameriške univerzitetne košarke (NCAA), iz katere tradicionalno prihaja največ igralcev za potrebe lige NBA in tudi evrolige, je nasploh in še posebej v marčevskem zaključnem delu (Marčevska norost) s 64 najboljšimi univerzami postregla z nekaj izjemnimi tekmami in prinesla znova kup bodočih največjih zvezdnikov svetovne košarke. Predvsem pa lahko prvič po tem, ko se je liga NCAA pred leti povsem odprla, rečemo, da bo finale prvič tudi zelo v znamenju vzhajajočih evropskih zvezdnikov. Final Four, ki je že tako drugi najbolj gledani športni dogodek v ZDA po Super Bowlu, je tako pridobil še dodatno zanimivostno dimenzijo.
1. Arizona – Michigan
Glede na celotno letošnjo sezono upravičeno domnevamo, da bo iz tega polfinalnega para izšel tudi letošnji prvak lige NCAA. Navsezadnje gre za dva izmed prvih nosilcev konferenčnih (regijskih) tekmovanj – Arizone na zahodu in Michigana na srednjem zahodu. Potem gre za ekipi, ki sta v celotnem letu izgubili samo dve oziroma tri tekme (od 38 odigranih), in za univerzi, ki igrata izjemno lepo in učinkovito košarko in imata v svojih vrstah nekaj pravih zvezdnikov. Najprej omenimo »rumeni« Michigan Wolverins, ki igra pod taktirko svojega krilnega igralca Yaxela Lendeborga, dominikansko-ameriškega košarkarja, ki bo edini izmed prve peterke najboljših igralcev letošnjega prvenstva tudi zaigral na zaključnem turnirju in bo do zadnjega med kandidati za najboljšega igralca lige letos ter med deseterico najbolj iskanih igralcev tudi na junijskem naboru lige NBA. Poleg Lendeborga pri Michiganu omenimo še 221 centimetrov visoki center Adaya Maro, prvega španskega košarkarja sploh, ki bo igral na zaključnem turnirju NCAA, in krilni center Moreza Johnsona. Po tistem, kar so pokazali v celotni marčevski končnici 64 najboljših univerz, še posebej v konferenčnem finalu, kjer so zmleli Tennessee za 33 točk (!), je vprašanje, kdo jih lahko ustavi v pohodu na naslov.
Seveda pa Arizone nikakor ne gre odpisati, ker ima sijajno ekipo, ki bo Michiganu nedvomno poskušala zagreniti življenje. Poleg branilca Braydona Burriesa, ki bo zagotovo tudi med deseterico prvih izbrancev letos na naboru lige NBA, glavni ton prvi ekipi zahoda dajeta dva Evropejca: prodorni krilni igralec Ivan Harčenkov iz Nemčije in center Motiejus Krivas iz Litve. Prva peterka ekipe je tako uigrana in močna, da ne preseneča, da so letos v celotnem prvenstvu izgubili le dve tekmi. Vsekakor bo tekma z Michiganom polfinale, vredno ogleda.
2. Uconn – Illinois
Čeprav morda po krivici vnaprej domnevamo, da zmagovalec iz tega para v finalu nima možnosti proti zmagovalcu para Arizona – Michigan, gre za tekmeca, ki bosta vredna ogleda zaradi nekaterih izjemnih specifik. Illinois letos ni bil prvi nosilec Južne konference, to je bila ekipa Floride, lanskoletnih prvakov, ki pa so tokrat izpadli že v drugem krogu Marčevske norosti. Posebnost ekipe Illinois pa je v tem, da je močno »balkansko« obarvana, če si smemo sposoditi ta izraz: poleg prvega igralca, branilca Keatona Waglerja (tudi ta bo med naj 10 na naboru lige NBA), so namreč nosilci igre štirje igralci, ki tako ali drugače prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. Na prvem mestu je seveda branilec Andrej Stojaković, sin nekdanjega srbskega zvezdnika Sacramenta v ligi NBA Predraga Stojakovića, sledijo hrvaška centrska (216 in 218 centimetrov višine) brata iz Šibenika, Tomislav in Zvonimir Ivišić, ter črnogorski krilni igralec, izjemni skakalec David Mirković. Ob vsej balkanski predrznosti in Waglerjevi virtuoznosti lahko na zaključnem turnirju presenetijo vsakogar, predvsem pa bodo deležni mnogih simpatij ljubiteljev košarke.
Ekipa Uconna (Univerze Connecticut) je posebna zgodba; gre za univerzo, ki je od leta 1999 že šestkrat osvojila naslov prvaka NCAA, nazadnje nedavno dve leti zapored (2023 in 2024), in velja za eno najboljših košarkarskih šol v Ameriki. Še bolj pa zato, ker so letos v finalu Vzhodne konference izločili prvega nosilca in prvega favorita, univerzo Duke, kjer je ravno tako izvrstno šolo vzpostavil najboljši ameriški trener vseh časov Mike Krzyzewski; še bolj noro je dejstvo, da je na tej tekmi Duke vodil za 19 točk ob polčasu in na koncu tekmo izgubil s trojko z 10 metrov v zadnji sekundi tekme. Žal zaradi tega na Final Fouru ne bomo videli enega največjih zvezdnikov univerzitetne košarke danes, krilnega igralca Camerona Boozerja, ki je za Duke proti Uconnu dosegel 27 točk in 8 skokov, pa je bilo še premalo. Prvi zvezdnik Uconna je sicer center Tarris Reed, ne pozabimo pa na krilnega igralca Alexa Karabana, ki za to ekipo igra že vsa štiri leta od prihoda na univerzo. Kot se je Uconn do zadnje sekunde upiral in uprl favoritom z univerze Duke, tako se lahko do konca drži v dvoboju s slehernim tekmecem. Tudi zato bo drugi polfinale tokratnega Final Foura lige NCAA pravi spektakel.