Novi najkoristnejši igralec finala lige NBA je 28-letni Nikola Jokić iz Somborja na severu Srbije. Košarko je v mladinskih selekcijah igral pri KK Vojvodina Srbijagas, leta 2012 je prestopil k Megi. Leto kasneje je prvič zaigral v ligi ABA, po drugi sezoni v ligi je odšel na nabor lige NBA, a bil izbran šele v drugem krogu na 41. mestu. Pred selitvijo v Denver je v Megi odigral še eno sezono ter pri 20 letih osvojil naziv najkoristnejšega igralca lige ABA. Sledil je počasen vzpon, pogosto stran od največjih žarometov ameriških medijev. Z zmago Denverja v finalu lige NBA pa so se tudi v ZDA odpravili vsi dvomi, kdo je trenutno najboljši košarkar na svetu.
Sloviti ameriški športni novinar Tony Kornheiser je za Jokića dejal: »Morda ni najboljši košarkar ena na ena, je pa zagotovo najboljši košarkar pet na pet. In igra se igra pet na pet.« Izpostavitev, da blesti v ekipni igri, ni kritika njegovih igralskih sposobnosti. Ravno obratno. Jokić je izredno nevaren napadalec, ki lahko z višino in močjo dominira pod košem, hkrati pa premore tudi dober met, a predvsem sodi v redko skupino košarkarjev, ki s svojo igro izboljšajo vse soigralce. Najbolj spektakularne poteze Nikole Jokića niso atletska zabijanja, temveč neverjetne podaje. Denverjev trener Mike Malone, ki se je ekipi pridružil leta 2015, je v Jokiću hitro prepoznal edinstven talent in okoli njega zgradil izredno atraktivno košarkarsko igro, polno gibanja, v središču vrtinca pa je 211 centimetrov visoki Srb, ki igra hibriden položaj centra in organizatorja igre v eni osebi. Njegovo povprečje v finalu lige NBA je znašalo 30,2 točke, 14 skokov, 7,2 podaje ter 1,4 ukradene žoge. Nič nenavadnega ni, če na tekmi doseže tudi 14 asistenc. Njegov rekord je sicer 18. Kako dobro podaja, priča tudi dejstvo, da je video njegovih najboljših podaj na uradnem youtube kanalu lige NBA dolg celih 30 minut.
Od klovna do Jokerja
Čeprav je velik del ameriške javnosti Nikolo Jokića dobro spoznal šele z letošnjo uvrstitvijo v finale lige NBA, njegov vzpon na Olimp košarke ni prišel iznenada. Daleč od tega. Jokić je namreč že dvakrat osvojil naziv najkoristnejšega igralca rednega dela lige NBA. Prvič leta 2021 in drugič lani. Bil je tudi na dobri poti za osvojitev tretjega zaporednega MVP naziva, kar so dosegli le Larry Bird, Wilt Chamberlain in Bill Russell, ni pa uspelo niti Michaelu Jordanu. Zgodovinski uspeh Jokiću ni uspel iz več razlogov. Denver je bil tekom rednega dela tako dominanten, da je lahko ekipa v sklepnem delu sezone nekoliko stopila s plina, kar se je poznalo tudi na Jokićevih predstavah. Hkrati je močno na plin stopila ekipa Philadelphie, zlasti njihov center Joel Embiid, ki je imel izjemen sklep sezone. Čeprav so ameriški novinarji ob podobnih podvigih Luke Dončića v sklepnem delu sezone vselej zamahnili z roko, da je nagrada namenjena celoletnim predstavam, ne zgolj izbruhom na koncu leta, so nagrado podelili Embiidu. V ozadju pa se je ves čas šušljalo, da so nagrado pravzaprav vzeli Jokiću, ker je trojna zaporedna lovorika MVP preveč posebna.
Hkrati se je omenjalo tudi vprašanje rase. V tem smislu je Jokiću »poljub smrti« zadal nekdanji košarkar Bostona Kendrick Perkins, ki si danes kruh služi kot govoreča glava na športnem kanalu ESPN, ko je v eter namignil, da je glasovanje z naziv MVP bolj naklonjeno belim košarkarjem. Zakulisno dogajanje okoli naziva MVP je zopet prišlo v javnost ob klavrnem izpadu Philadelphie in neprepričljivih predstavah Embiida v končnici. Tedaj se je novinar Mark Jackson, sicer nekdanji košarkar Denverja, javno opravičil Jokiću, ker ga niti ni uvrstil na glasovnico za najkoristnejšega igralca rednega dela. Uradno naj bi ga spregledal pomotoma.
Da nekdo pomotoma spregleda najboljšega trenutnega košarkarja na svetu, se sliši nenavadno, a je zelo v stilu tega, kako potekajo stvari na drugi strani luže. Denver z vsega 711 tisoč prebivalci na nadmorski višini 1600 metrov v nedrju Skalnatega gorovja nekje na sredini ZDA je daleč do velikih medijskih središč države, kamor se steka vsa pozornost. Za nameček Denver tudi ni tradicionalno uspešna košarkarska franšiza. Letošnji naslov je šele prvi v njihovi 56-letni zgodovini. Za nameček pa je Nikola Jokić po videzu daleč od ideala košarkarskega superzvezdnika. Nima izklesane postave, po spletu pa kroži tudi njegova otroška fotografija, na kateri ima kar nekaj kilogramov odveč. Ne pomaga, da ima med igro pogosto rdeč nos, zaradi česar daje vtis, da je vselej prehlajen. Nima niti strašnega odriva in nasploh na igrišču deluje, kot da tja ne sodi. Mnogi analitiki so priznali, da so se ob prvem srečanju z njim vprašali, kaj »ta klovn« počne na parketu? Ko so ga videli igrati, so postali še bolj začudeni. Spraševali so se, kako mu vse to uspeva? Namesto klovn pa so ga pričeli klicati Joker.
