Od sezone 2016/17, ko je evroliga spremenila format tekmovanja in skupinski redni del preoblikovala v dvokrožni sistem s skupno lestvico, se ni zgodilo, da bi moštvo, ki je zasedlo prvo mesto, na koncu tudi osvojilo naslov prvaka. Do letos in grškega Olympiacosa. Pirejčani so uvodni del tekmovanja sklenili s 26 zmagami in 12 porazi, v četrtfinalu s 3:0 v zmagah odpravili Monaco, na zaključnem turnirju v Atenah pa v polfinalu brez težav lanskega zmagovalca Fenerbahče. V finalu jim je nasproti stal madridski Real, ki je na zadovoljstvo skoraj popolnoma v rdeče-belo barvo obarvanih tribun v dvorani Oaka padel v napeti končnici z 92:85. Za Olympiacos je bila to četrta zmaga v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Navijači Olympiacosa navdušili praktično vse
Arhitekt slavja Olympiacosa je trener Jorgos Barcokas, ki se je na klop kluba iz Pireja vrnil leta 2020. Pred tem je moštvo vodil že med letoma 2012 in 2014 ter leta 2013 z njim osvojil evroligo in tako postal prvi grški trener v zgodovini, ki mu je to uspelo. To je bil tudi zadnji naslov prvaka grškega velikana v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju do nedelje. »Naslov prvaka smo si zaslužili. V finalu smo trpeli, saj je Real Madrid igral izjemno. Ničesar drugega nismo pričakovali od takega kluba. A uspelo nam je zmagati, kljub temu da je bil na naših ramenih gromozanski pritisk. Glede na to, kako smo igrali celotno sezono, trdim, da smo prvaki postali upravičeno. Še enkrat pa čestitam nasprotniku, ki je kljub težavam s poškodbami in peklenski atmosferi, ki so jo pripravili naši navijači, igral izjemno,« se je veselil trener Olympiacosa Jorgos Barcokas.
»Kaj več bi si lahko želeli kot osvojiti naslov prvaka evrolige v Oaki?« se je smejalo tudi najboljšemu posamezniku zaključnega turnirja četverice v Atenah, Francozu Evanu Fournierju. V polfinalu je proti Fenerbahčeju dosegel 10 točk, najboljše pa prikazal, ko je bilo to najbolj potrebno. Španskemu klubu je nasul 20 točk in prevzemal odgovornost nase v napetem zaključku. »V takšnem vzdušju ni bilo načina, da bi tekmo izgubili. Ko sem leta 2024 prišel v Olympiacos, so bili eden glavnih razlogov prav izjemni navijači. Vzdušja, ki so ga pričarali na zaključnem turnirju, v karieri še nisem doživel. To je nekaj izjemnega, neopisljivega. Sem polovično Francoz in polovično Alžirec, a Grčija je postala moj drugi dom. Glede na to, kako so me ljudje v klubu in navijači sprejeli, drugače sploh ne more biti. Zdaj sem tu dve leti, še naslednji dve bom nosil ta dres po pogodbi. Tu bi rad zaključil kariero,« je razkril 33-letni branilec.
Med udeleženci tekme v Oaki se je kar trlo zvezdnikov. Med njimi je bil tudi eden najboljših košarkarjev lige NBA Janis Andetokumbo, ki so ga navijači Olympaicosa prav tako navdušili. »Ogledal sem si že kar nekaj zaključnih turnirjev četverice v evroligi, a česa takšnega še nisem doživel. Vodilni ljudje tekmovanja bi morali razmisliti o tem, da bi bil zaključni turnir vsako leto v Atenah,« je povedal 31-letni Grk.
Hezonja: Dogajale so se čudne stvari
Čeprav so bili v finalu poraženi tudi zavoljo nekaterih spornih sodniških odločitev v zaključku tekme, pa so košarkarji Reala Madrid kljub temu dobili številne pohvale. Trener Sergio Scariolo namreč v Atenah ni mogel računati na centra Edyja Tavaresa in Alexa Lena, v polfinalu proti Valencii pa se je poškodoval še Usman Garuba. Brez višine pod obročema so Madridčani skoraj pripravili veliko presenečenje. »Pokazali smo, kako se bori za dres Reala Madrid. Vesel in ponosen sem na igro, ki smo jo pokazali. Olympiacos je v letošnji sezoni pokazal največ od vseh, a smo bili v finalu enakovredni in bi lahko tudi zmagali. Na koncu so se dogajale nekatere čudne stvari. Ne glede na vse pa bi rad vsem poslal sporočilo, da se naslednje leto vračamo na zaključni turnir po končno zmago,« je po porazu povedal košarkar Reala Madrid Mario Hezonja.
Trener Sergio Scariolo o sodnikih ni želel govoriti. »Glave so vroče. Več bom o tem lahko povedal, ko bom analiziral tekmo. Za zdaj pustimo sodnike ob strani. Raje bi govoril o tem, kako ponosen sem na svoje igralce. V zadnjem obdobju smo morali zaradi poškodb večkrat prilagajati sistem igre v napadu in obrambi. Vsakič so navodila izpolnili do potankosti. Lahko jim samo čestitam. Na koncu je imel nasprotnik zaradi naših težav z visokimi igralci 16 skokov več, kar je bilo v tako tesni tekmi odločilnega pomena.«