Ker je bil v lanski sezoni v dresu litovskega Nevežisa s povprečjem 21 točk na 35 tekmah prvi strelec tamkajšnjega prvenstva, so navijači Cedevite Olimpije od Josepha Girarda morda pričakovali nekoliko več. A 25-letnega Američana, za katerega je to druga sezona v Evropi, trener Zvezdan Mitrović v Ljubljano ni pripeljal kot nosilca. »Girard je najboljši, kadar smo v zaostanku. Spomnite se samo, koliko tekem nam je prelomil na začetku sezone – Hapoel, Aris, Cluj. Je 'ubijalec', človek, ki z dvema ali tremi zaporednimi koši prevesi tehtnico v težkih trenutkih. Še išče svojo vlogo, saj prihaja iz okolja, kjer je igral po 30 minut in dosegal 20 točk na tekmo, tu pa je njegova minutaža krajša. A gre za izjemnega fanta, ki je delaven, ima resnično mehko roko in se ne ustraši pomembnih trenutkov. Lepo je imeti takšnega posameznika v ekipi,« je o njem pred časom dejal Zvezdan Mitrović.
Tudi Girard je potrdil, da se je moral navaditi na drugačno vlogo predvsem s psihološkega vidika. Zdaj je v njej vse bolj domač, kot tudi v Ljubljani in ekipi, v kateri vlada po njegovih besedah izjemno vzdušje. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo Olimpija ob vrnitvi poškodovanih igralcev in še večji uigranosti najbolj nevarna takrat, ko bo to potrebno.
O tem, da jim gre v letošnji sezoni v obeh tekmovanjih zaenkrat odlično.
Jasno je, da si vsaka ekipa želi zmagati na vsaki tekmi. Zaenkrat nam gre odlično, a pred nami je še veliko izzivov. Poleg tega ne želiš biti na vrhuncu novembra ali decembra, temveč kasneje, ko pridejo pomembne tekme. Smo na dobri poti, a lahko še napredujemo in igramo še boljše. Če bomo tako nadaljevali, potem me ne skrbi.
O tem, kje lahko še napredujejo.
Ker je bila ekipa poleti sestavljena na novo, od lani je ostalo le nekaj igralcev, se še ne poznamo do potankosti. Tako pride do manjših nesporazumov v igri, a v tem pogledu ves čas napredujemo. Tudi trener nas ves čas spodbuja, svetuje, popravlja. Sledimo mu in zato gre iz tedna v teden, iz meseca v mesec na bolje. Ko bodo za nami še poškodbe in se bomo uigrali s polno ekipo, bomo nevarni za vsakogar.
O tem, kako se je znašel pri Olimpiji.
Moja naloga je, da s klopi vnesem energijo, ko trener začuti, da moramo nekaj spremeniti v igri. Ponavadi je to z doseganjem točk. Sem se pa moral prilagoditi na drugačno vlogo, kot sem jo imel v lanski sezoni. To pot ne igram toliko, minute, ki jih dobim, pa moram dobro izkoristiti. To je s psihičnega vidika morda nekoliko težje, a se tudi v tem pogledu prilagajam. Poskušam biti kar se da pripravljen, da v igro v minutaži, ki mi jo nameni trener, vnesem tisto, kar želi.
O primerjavi kakovosti tekmovanj med lansko in letošnjo sezono.
V tem pogledu sem naredil velik korak naprej. Lani sem igral le v litovskem prvenstvu. Ekipe večinoma gojijo podoben stil igre, zato sem vsakič vedel, kaj me čaka. Tu pa je vse drugače. Tako v evropskem pokalu kot v ligi ABA ekipe prihajajo iz različnih držav, zato je pristop nasprotnikov od tekme do tekme drugačen. To je velik izziv. Trdo delam na treningih, da sem pripravljen. A ker imamo izjemne posameznike in je že na treningih velika konkurenca, to ni težko.
O kemiji v moštvu.
Ustvarila se je resnično odlična kemija. Vsi se razumemo med seboj, radi prihajamo na treninge in se družimo tudi zunaj igrišč. V tem pogledu sta trener in vodstvo kluba naredila izjemen posel, saj sta izbrala same dobre karakterje, kar se pozna v slačilnici. Dopolnjujemo se tako na igrišču kot zunaj igrišča.
O tem, kako mu je všeč v Ljubljani.
Lani sem igral v Kedainiaiju, ki je manjše mestece v Litvi, sicer pa sem iz New Yorka. Videl sem tako že vse, Ljubljana pa je izredno lepa. Vlada družinsko ozračje. Je dovolj velika, da lahko počneš marsikaj, a hkrati dovolj majhna, da imaš vse na dosegu roke. Super je, tu se počutim odlično.