Če je imela slovenska košarkarska reprezentanca v preteklosti vedno bučno in številčno podporo navijačev v skupinskih delih velikih tekmovanj, nato pa na tekmah na izpadanje manjšo, bo tokrat očitno drugače. Ker je Slovenija prvič eden glavnih favoritov za zlato odličje in ker so sočasno v boju za kolajne na svetovnem prvenstvu še slovenski odbojkarji, bodo kapetan Goran Dragić in soigralci večjo podporo dobili šele v Berlinu. Seveda pa to ne pomeni, da slovenskih navijačev v Kölnu ni. Na tekmi proti gostiteljici Nemčiji jih je bilo okoli 2000, ki so bili odlično bitko s polno dvorano Lanxess arena, saj so njihovi družni napevi pogosto preglasili ploskanje ali žvižganje domačih. Med tistimi, ki držijo pesti za izbrance selektorja Aleksandra Sekulića, smo lahko opazili tudi nekaj poznanih obrazov. Denimo Miša Brečka, nekdanjega nogometnega reprezentanta in kapetana Kölna, ki je razkril, da je velik ljubitelj košarke.
Pravila za uspeh ni
»V prvi vrsti sem tu zaradi košarke, malce pa tudi nogometa. Glede na to, da sem selektor reprezentance do 17 let, sem prišel obiskat Jako Čuberja Potočnika, ki je lani iz Olimpije prestopil v Köln in mu gre letos odlično. Zanima me tudi, kako tu delajo z mlajšimi selekcijami. Obiskal bom tudi člansko ekipo, sinovoma pa razkazal, kje sta rojena. Sta že malce pozabila,« nam je zaupal gostobesedni Mišo Brečko, s katerim smo se pogovarjali v restavraciji z balkansko kuhinjo, ki jo je med igranjem za Köln rad obiskoval. »Lepo se je vrniti v Köln. Ko vidim razne stvari – cerkve, mostove, hiše, kjer smo živeli z družino – postanem nostalgičen. Odlično sem se počutil tu.«
Brečko je za Köln igral kar sedem sezon in bil tri kapetan ekipe. V tem času je za klub zbral 225 nastopov, dosegel pa pet golov in zbral 23 asistenc. »Nogometno se mi je v tem času zgodilo ogromno. S tem klubom in mestom me vežejo posebne vezi in zgodbe. Kar se tiče nogometa, ima Köln neverjetno silo. Vsako domačo tekmo se na stadionu zbere po 50.000 ljudi, ki pričarajo izjemno vzdušje,« se spominja Brečko, ki je bil nazadnje v Kölnu leta 2018, ko ga je klub povabil na praznovanje 70-letnice.
Danes 38-letni Trboveljčan podobno spremlja tudi slovensko reprezentanco. »Ob trenutnem stanju čutim grenkobo. Reprezentanti se bodo morali bolj potruditi, da bi ustvarili in doživeli kaj takega, kar so košarkarji. Z veliko borbe in odrekanja jim morda enkrat uspe.« Kot selektorju izbrane vrste U17 mu ni najbolj povšeči, da mladi hitro odhajajo v tujino. »To ni vedno najboljše, po drugi strani pa je težko nekomu to odreči ali prepovedati, saj gre nekam, kjer so boljši pogoji za napredovanje. Dejstvo je, da pravila za uspeh ni. Glavno je, da je prisotnega veliko odrekanja in želje po delu.« Eden tistih mladih, ki mu s prebojem v tujini uspeva, je Benjamin Šeško, ki blesti pri Salzburgu in se bo po letošnji sezoni preselil v Leipzig. »Šeško je izjemen talent, a zanj se težka pot šele začenja. Letošnja sezona bo izjemno pomembna, saj bo pri Salzburgu prvič pod pritiskom.«
Dončić, Dragić in Olimpija
Ob nogometu ima Brečko od ostalih športov najraje košarko in tenis, ki ju je kot mladenič tudi veliko preigral. Pravi, da je v užitek spremljati tako povezano in razigrano slovensko reprezentanco, za katero je pesti v živo držal tudi v finalu evropskega prvenstva leta 2017 v Carigradu. »Z Nürnbergom smo takrat ravno gostovali v Duisburgu, ko sem med ogrevanjem skočil na stranišče in od tam poklical agenta, naj mi priskrbi prenočišče in letalske karte, vstopnico za tekmo pa sva si zagotovila s prijateljem. Nato pa stekel nazaj pred 40.000 ljudi,« v smehu razloži Brečko, ki najbolj podrobno spremlja Luko Dončića in Gorana Dragića. »Vse košarkarje spremljam, saj mi je košarka resnično ljuba. Razsežnosti Dončića pri njegovih letih so znanstvena fantastika. Uživam ob njegovih predstavah, kot ob tistih Gorana Dragića. Kar je on naredil v ligi NBA, je vredno vsega spoštovanja. Z veseljem odidem tudi na tekme Olimpije, ki je lani igrala odlično.« x
