Ob tem ga prevevajo posebna čustva, saj je v Barceloni preživel celotno kariero, razen v sezoni 2007/08, ko se je preizkusil v ligi NBA pri moštvu Memphis Grizzlies, poleg tega pa se je v katalonskem mestu tudi rodil. »V Barceloni sem kariero začel s 13 leti, v prvo ekipo pa sem se prebil s 17. Isti dres nosim tudi pri 33 letih. Ni jih veliko, ki lahko rečejo kaj podobnega,« s ponosom pove Juan Carlos Navarro, ki sta se mu do zdaj v karieri v spomin najbolj vtisnili dve noči. »Finale v Barceloni leta 2003, kjer nisem igral najbolje, a vem, kaj je naslov prvaka evrolige pomenil klubu in mestu. Potem je tu še finale v Parizu, saj sem bil takrat v najboljši formi.« V skupno dvajsetih letih, ki jih je preživel v dresu Barcelone, je igral s številnimi vrhunskimi košarkarskimi imeni. A kljub temu hitro našteje najboljšo peterko kluba v tem času. »Šarunas Jasikevičius na mestu organizatorja igre, moja malenkost na mestu branilca, Dejan Bodiroga na krilu, pod košem pa Marc in Pau Gasol.«
Ker zaradi konstitucije telesa nikoli ni izstopal, so zanj vedno govorili, da je idealen primer za tiste, ki so pravi košarkarski romantiki. Poti med najboljše posameznike tega športa si ni utrl s fizično močjo, temveč z golim talentom in trdim delom. »Ker nikoli nisem imel velikih mišic, sem se moral posvetiti drugim stvarem, da sem prišel do vrha,« se spominja Navarro, ki je zaradi visokega loka pri metu hitro dobil vzdevek La Bomba. Ko je bil majhen, priznava, da je ves čas mislil samo na to, kako bi dosegel čim večje število točk. To se skozi leta ni spremenilo, a je hitro dojel, da je pomembno tudi razumevanje igre. »V vsaki situaciji poskušam predvideti, kaj bo naredil nasprotnik. Košarka ni le met na koš, je tudi postavljanje v obrambi, pomaganje soigralcem in še marsikaj drugega.«
V športu je pač tako, da se talenta ne da priučiti. Navarro s svojim velikokrat zapre usta številnim ljudem. Tudi na primer pred letošnjo tekmo v Beogradu proti Partizanu, ko je na ogrevanju ob glasnih žvižgih s tribun zadel 21 zaporednih metov za tri točke. »Vedno se držim rutine. Pred raztegovanjem poskušam zadeti čim več zaporednih metov in včasih mi jih uspe še več. V Beogradu je bilo posebno, saj je bila odlična atmosfera, navijači pa so spremljali moje metanje. Bilo je zabavno,« z nasmeškom pove Navarro. Čeprav je v karieri dosegel že malodane vse, si pred košarkarskim pokojem želi še eno stvar – s svojim ljubim klubom še enkrat stopiti na vrh Evrope.
Evroliga, četrtfinale, prve tekme: Barcelona – Galatasaray 88:61 (14:21, 33:35, 59:49, Nachbar 19, Navarro 12, Lorbek 6; Arroyo 14, Arslan in Aldemir po 9), Real Madrid – Olympiacos sinoči, danes ob 18. uri: CSKA – Panathinaikos, ob 20.45: EA Milano – Maccabi.
