Kot je to zdaj že v navadi, je pred koncem leta črto pod dogajanje v slovenski košarki potegnil predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Matej Erjavec. Izdal je, da bo prihodnje leto kandidiral še za četrti mandat, saj da vidi izziv v pomlajevanju članske reprezentance in evropskem prvenstvu leta 2029, ko bo Slovenija gostila eno od skupin. Zadovoljen je z rezultati v mlajših selekcijah in moške članske reprezentance na evropskem prvenstvu, medtem ko priznava, da je več pričakoval od ženske reprezentance na prvenstvu stare celine.
O košarkarskem letu 2025 v Sloveniji.
Ocenil bi ga kot pozitivnega. Pri ženski članski reprezentanci smo imeli večja pričakovanja, pa bili malo razočarani, prav nasprotno pa je bilo pri moški, kjer smo pričakovali manj, pa bi skoraj dobili ogromno. Presenečenje je bila bronasta kolajna moške reprezentance do 19 let na svetovnem prvenstvu, ki je odmevala tudi v tujini. Kolegi pri Fibi kar niso mogli verjeti, da je lahko Slovenija tretja na svetu v kategoriji, ki je zadnja pred prehodom med člansko konkurenco.
O evropskem prvenstvu 2025.
Pričakovanja nismo imeli visoka, na koncu pa bili razočarani, saj smo svetovne in evropske prvake držali za nekaj do konca tretje četrtine. Do takrat je na dogajanje vplival en zunanji faktor, in sicer naklonjenost sodnikov Nemcem, ko pa je nasprotnik imel še nekaj sreče pri metih Da Silve in Obsta, je njihova kakovost prevladala. Igralci in vsi pri zvezi smo bili povoženi, saj smo resnično verjeli, da lahko tekmo dobimo.
O novem mandatu v vlogi predsednika KZS.
Volitve so prihodnje leto in bom za predsednika znova kandidiral. Izziv vidim v menjavi generacije pri moški članski reprezentanci in evropskem prvenstvu 2029, ki smo ga pripeljali v Slovenijo. Poslovno gledano si z njim obetamo dobiček, ki bi ga nato investirali v domačo klubsko košarko in mlade.
O nadaljevanju sodelovanje s selektorjem Aleksandrom Sekulićem.
Sekulić je spregledal, da je po sklepu izvršnega odbora KZS selektor do konca leta 2025, zato z njim ni bilo potrebno podaljšati pogodbe po evropskem prvenstvu. Jo bo pa treba zdaj, kar bomo naredili na januarski seji upravnega odbora. Pomislekov za nadaljevanje sodelovanja ni bilo, saj trdim, da Slovenija rabi selektorja na dolgi rok, kot sta to imela denimo Španija in Francija. Če je to možno, seveda. Izkazalo se je, da je, saj Sekulić raste in se razvija v pravega vodjo strokovnega štaba in igralcev. Kar dela v kvalifikacijah ni majhna stvar. Za nas je ključno, da imamo kakovosten in stabilen strokovni štab, ki nas redno pripelje na velika tekmovanja. Tam bi bil selektor vsak, malo pa je tistih, ki bi izbrano vrsto vodili v kvalifikacijah.
O slabi klimi, ki naj bi jo ustvarjala javnost in mediji.
Slaba klima se v javnosti naredi vedno, ko so slabi rezultati. Ko sem prišel na KZS, me je Iztok Rems podučil, da me bodo sodili po rezultatih moške članske reprezentance in še danes je tako. Vse ostalo lahko zakrijemo. To razumem, težje pa vnaprejšnje slabe besede bivših akterjev ali znanih košarkarskih delavcev. Ne vem, čemu so namenjene. Želel bi si več podpore z njihove strani, saj so si igralci to zaslužili. Po evropskem prvenstvu je bila javnost očitno zadovoljna oziroma zadovoljena, saj so kritike potihnile. Če pa bi izpadli v osmini finala proti Italiji ali še prej, pa bi se vse skupaj nadaljevalo. S tem morajo igralci in vsi mi v zvezi živeti in to sprejeti.
O Jaxsonu Hayesu.
Potekajo aktivnosti, da bi oblekel slovenski dres in trenutno je edini kandidat za mesto naturaliziranega košarkarja. Sicer imata te stvari v rokah selektor Sekulić in športni direktor Saša Dončić. Ni pa postopek naturalizacije končan in še nekaj časa ne bo, saj je vprašanje, kdaj bo Hayes na voljo našim organom, glede na to, da igra sezono v ligi NBA. Nas je pa dobro namočil, ko je sam izdal informacijo, a je vse skupaj izpadlo simpatično. Lahko nam prinese veliko, saj gre za atletskega centra, ki se imenitno ujame z Luko Dončićem.
O Vlatku Čančarju.
Takoj po poškodbi pri Milanu sem se pogovarjal z njim, naslednji dan pa je odšel na operacijo. Grozljivo je, kakšno smolo ima s poškodbami, a ostaja neverjetno pozitiven. Preden je odšel na poseg v München, mi je zatrdil, da se bo vrnil še močnejši.
O menjavi generacije v članski reprezentanci.
Na prvih dveh tekmah kvalifikacij za svetovno prvenstvo sta izstopala mlada Stefan Joksimović in Urban Kroflič. S tem procesom smo začeli že prej, da so nekateri že lahko okusili člansko reprezentanco. To je dolgotrajen proces. Sta pa Kroflič in Joksimović tokrat vnesla neverjetno energijo. Tudi v obrambi sta bila izvrstna. Že dolgo nisem videl tako mladega igralca, kot je Joksimović, ki bi prišel v igro in šel premočrtno proti obroču, kot da ni nikogar pred njim. Brez strahu in treme, čeprav sem prepričan, da jo je zagotovo imel, a je ni pokazal.
O tem, če se kaj premika glede dogovora med Fibo in NCAA.
Ne. Med sezono je nemogoče, da bi igralci, ki igrajo na ameriških univerzah, pomagali reprezentancam. Škoda, ker bi vsaj dva ali tri uporabili. Še več težav imajo s tem druge države. Na nekatere bi računali tudi poleti, a nam je denimo Tibor Mirtić pojasnil, da se mora na pripravah zglasiti prvi dan, če ne se mu pogodba razveljavi. Sistemske rešitve ni na vidiku, vse je odvisno od individualnih pogodb med igralci in univerzami. Na Fibi o tem sicer ogromno govorimo, ameriški člani pa pojasnjujejo, da tudi če bi prišlo do dogovora z NCAA, je šest ali osem univerz tako močnih, da bi še naprej delale po svoje. Vse torej ostaja na bazi individualnih pogodb.
O reprezentanci do 20 let, ki bo julija igrala na domačem evropskem prvenstvu.
Uradno še nismo izdali, kdo bo selektor. Interno sicer vemo, izbirali pa smo med dvema kandidatoma. Želja zveze je bila, da nagradi to generacijo. V Evropi nekatere države reprezentanca do 20 let ne zanima, saj najboljši že igrajo v članski konkurenci, mlajši pa v reprezentanci do 18 let. Nas pa zanima, ker pomlajujemo člansko reprezentanco in bi radi tej generaciji dali priložnost, da na domačem prvenstvu napade kolajno ali še kaj več. To bo dobra izkušnja za naprej, v člansko konkurenco bi jih radi izstrelili z zmagovalno mentaliteto.
O stanju v slovenski klubski košarki.
Če gledamo skozi nastope v mednarodnem merilu, je bil storjen korak naprej. V ligi ABA imamo tri klube. Olimpija je med najboljšimi, Ilirija in Krka pa konkurenčni. Ob tem je Olimpija odlična tudi v evropskem pokalu. Na splošno pa je realnost drugačna, saj slovenskim klubom primanjkuje financ. Lahko pa pohvalim delo z mladimi, saj uspehi mlajših reprezentanc ne pridejo zaradi KZS, ampak so posledica dobrega dela v klubih. V glavi za naslednji mandat imam, da bi z dobičkom od evropskega prvenstva 2029 pocenili lige in sofinancirali program za mlade. Na splošno imam tudi občutek, da je v slovenskih klubih manjše število nekvalitetnih tujcev. Problem pa je, ker slovenska liga ne vodi nikamor. Dobro, v 2. ligo ABA, a bi lahko glede na stanje klubskih tekmovanj tudi denimo v Fibin evropski pokal. Morda pa bomo kot zveza razmislili o potezi kot Hrvati, ki so finančno nagradili klube, ki so se odločili za ta korak.
