Po uspešnem delu na Madžarskem pri Falcu iz Szombathelyja je slovenski trener Gašper Okorn sredi sezone prevzel vodenje hrvaškega velikana Cibone. Z njo je osvojil hrvaški pokal, klub pa pripeljal do mirnega obstanka v ligi ABA. Zdaj je pred njim še zadnji cilj – naslov državnega prvaka. Nato mu pogodba z Zagrebčani poteče, pogajanja za nadaljevanje sodelovanja pa so odvisna tudi od dogovora z novimi vlagatelji, ki naj bi Cibono popeljali v lepše čase.
Kakšno je finančno stanje pri Ciboni?
Novo vodstvo kluba je ob prihodu naredilo temeljito revizijo in ugotovilo, da je klub dolžan okoli pet milijonov evrov. Njihova želja je, da se pripelje investitorja, ki bi poskrbel za novo zgodbo. So blizu dogovora in če bo do njega prišlo, potem se bodo stvari pri Ciboni začele odvijati drugače. Ne čez noč, a se bodo začeli odplačevati dolgovi in začelo se bo transparentno poslovati. Ob tem pa je treba postaviti cilje in vizijo. Verjamem v pozitiven razplet, do takrat pa so dali vse drugo na pavzo.
Košarkarska zveza Hrvaške je Cibono, Split in Zadar pozvala, naj zapustijo ligo ABA. Kako gledate na to?
Prejšnji torek so organizirali sestanek, kamor smo bili vabljeni vsi trenerji in športni direktorji hrvaških klubov. Predstavili so vizijo hrvaške košarke za prihodnost. Klubom je bil ponujen pogled proti Evropi, torej da bi hrvaški prvak imel mesto v Fibini ligi prvakov, nekateri drugi pa v Fibinem evropskem pokalu in ligi Alpe Adria. Večino stroškov, ki bi jih ta tekmovanja prinesla, bi pokrila zveza. Iz prve roke lahko povem, da na tem sestanku niti enkrat ni bilo neposredno rečeno, naj kdo od trojice hrvaških klubov zapusti ligo ABA. Je pa res, da bi nastopanje v Evropi, hrvaškem prvenstvu in ligi ABA predstavljalo težavo in med vrsticami je kdo lahko prebral željo zveze, da izstopimo iz jadranskega tekmovanja.
Kam se nagiba Cibona?
Za Cibono je rok 13. maj, ko bi morali hrvaški zvezi posredovati odločitev, zelo neugoden. Stvari so namreč v zraku glede potencialnega investitorja in dokler ne bo jasno, kako se bo razpletlo, se tudi težko obveže, kje bo igrala. V Splitu je denimo težava, ker je klub mestni in bo njegova prihodnost v veliki meri odvisna od rezultata na županskih volitvah. Veliko stvari je negotovih. Sredi junija bi Cibona veliko lažje dala dokončni odgovor, zato upamo, da bo hrvaška zveza podaljšala rok. Z njimi in tukajšnjo košarkarsko stroko smo ves čas v intenzivnih pogovorih.
Kakšno pa je vaše osebno
mnenje glede dogajanja?
Moje osebno mnenje, ne mnenje kluba, je, da bi morali hrvaški klubi igrati v Evropi. Težava je, da bi hrvaški prvak imel v Fibini ligi prvakov zagotovljenih le šest tekem, ker je takšen sistem tekmovanja. V ligi ABA jih ima 26. Je pa liga ABA izgubila kompas, saj klubi niso v enakovrednem položaju in ni dogovora z zvezami. Mi smo denimo dan po tekmi v jadranskem tekmovanju igrali tekmo hrvaškega prvenstva. Ob tem ne prinaša pretočnosti navzgor, torej v evropska tekmovanja. Vemo, kako je z evroligo, da vsako sezono en klub dobi posebno povabilo, za evropski pokal so vstopnice za nekaj sezon tudi že razdeljene. Če je torej denimo Budućnost naslednje leto sedma, mi pa tretji, bodo v evropskem pokalu vseeno igrali oni. Za hrvaške klube je tako povsem vseeno, na katerem mestu zaključijo sezono. Če bi prišlo do dogovora z zvezami in bi se uredila pretočnost navzgor, potem bi bila liga ABA izjemno tekmovanje.
Na Hrvaškem se začenja končnica
državnega prvenstva. Za Cibono šteje le naslov prvaka, kajneda?
Ko si trener Cibone, drugače ne smeš razmišljati. Podobno kot pri Olimpiji. Nihče te ne vpraša, kakšne finančne težave ima klub, ali prihajajo plače, kakšen proračun imaš. Pričakovanja so, da boš državni prvak. To sem vedel, še preden sem sprejel izziv. V končnico gremo s pozicije ena. Ko sem prišel, je bila Cibona četrta s kar velikim zaostankom za Zadrom, Splitom in Cedevito Junior. Na 16 tekmah smo situacijo obrnili, vzeli hrvaški pokal, v katerem je malokdo stavil na nas, in mirno speljali sezono v ligi ABA.
Ima Cedevita Olimpija kaj možnosti
v polfinalu lige ABA proti
Crveni zvezdi?
Združitev Cedevite in Olimpije sem pozdravljal od samega začetka, saj sem vedel, da bo Emil Tedeschi prinesel neverjetno finančno stabilnost in da bo šlo za resnično zgodbo. Klub zdaj operira z zelo resnim proračunom. Posledično se pričakuje tudi rezultat, ki je letos dober, a so v evropskem pokalu zamudili izjemno priložnost. Realno gledano bi Olimpija v kateri koli seriji Bursaspor izločila, tako pa ni izkoristila morda edinstvene priložnosti za nekaj velikega. V ligi ABA so na mestih, kjer morajo biti, saj polfinalne ekipe po proračunih močno izstopajo. Proti Zvezdi možnosti v odstotkih ocenjujem na 60 proti 40 za Beograjčane. To pomeni, da manevrski prostor za presenečenje Olimpije obstaja, je pa treba biti realen, saj vsi vemo, s kom in čim imamo opraviti v ligi ABA. S tem sem povedal več kot dovolj. Dodal bi še, da Olimpija in Ljubljana potrebujeta točno to, kar se zdaj dogaja. Edina stvar, za katero mi je žal, je, da nisem bil v eni od teh zgodb in da nisem nikoli imel priložnosti kluba voditi, ko je imel dobre finančne pogoje in pogoje za prave rezultate.
