Ko je 32-letnik iz Čateža ob Savi le prišel pred predstavnike sedme sile, je dejal, kako ponosen je na igralce, saj so se morali za končni uspeh precej prilagajati. Pri enem najbolj nadarjenih posameznikov v svetu košarke Stefanu Joksimoviću je izpostavil vse tisto, česar navijači ne vidijo. Pravi, da je 17-letni košarkar Baskonie resnično predan delu in s tem zgled vsem ostalim soigralcem.
O tem, kaj je bilo ključno pri pohodu na naslov evropskih prvakov.
Povezanost. To je nekaj, za kar so se igralci zavedali, da bo pomembno. Ogromno jih namreč igra na istih položajih, zato je bilo potrebnega veliko prilagajanja. Vsak je moral žrtvovati del svoje igre in spremeniti stvari, ki jih dela v klubu. Lagal bi, če bi rekel, da sem vedel, da se bo vse tako zložilo, kot se je. Rasli smo iz tekmo v tekmo in spisali lepo zgodbo. V zadnjih treh obračunih smo se že tako ujeli, da ne vem, če bi nas lahko kdorkoli premagal. Igralci so sprejeli svoje vloge do potankosti, se odlično povezali in igrali moštveno, kar je prineslo izjemen rezultat.
O Stefanu Joksimoviću, ki je bil najkoristnejši igralec (MVP) turnirja.
Prihodnost je svetla za vse fante iz reprezentance. Kar pri Stefanu vidimo na igrišču, je resnično izjemno. Bolj pa bi pohvalil tisto, česar ljudje ne vidijo. To je njegov odnos na treningih, osredotočenost na delo, priprava na tekmo... S tem prinese ekipi ogromno. Ob tem na igrišču ostaja miren v vsaki situaciji, kot mora igralec njegovega kova tudi biti. Tudi karakterno je vrhunski. Nima težav s tem, če kakšno tekmo točkovno ne izstopa. Proti Bolgariji v skupinskem delu ni bil pravi in je zato igral le 13 minut. Statistično je bil to zanj udarec, a ko sem ga posedel na klop in mu pojasnil, zakaj sem to naredil, ni imel s tem nobenih težav. Govorimo o enem najbolj nadarjenih košarkarjev na svetu v svojem letniku v vseh pogledih.
O tem, kaj zmanjka igralcem pri prehodu iz mlajših reprezentanc v člansko.
Nič jim ne zmanjka. Mlajše generacije so enkrat boljše, drugič slabše. Zdaj smo prišli do naslova evropskih prvakov tako v kategoriji do 20 kot do 18 let in prepričan sem, da bo že kmalu marsikdo od teh igralcev nosilec v članski izbrani vrsti.
O odhodu mladih prek luže v ligo NCAA.
To je realnost, s katero moramo živeti in se je ne otresati. Fantje se morajo zavedati, da nas tamkajšnji trenerji od vsega najmanj sprašujejo o košarki. To lahko vidijo sami, saj je danes dostopen posnetek praktično vsake tekme. Precej bolj jih zanima karakter, obnašanje izven igrišča, pa obnašanje staršev na tekmah, okolje, v katerem odraščajo... Želijo mladeniče z zmagovalno miselnostjo in v tem pogledu sem res vesel, da smo jih v reprezentanci do 18 let pripeljali do spoznanja, da do ekipnemu uspehu ne pripeljejo samo točke, temveč še veliko drugih stvari.
O tem, kako je na igralce vplival neuspeh pred dvema letoma na evropskem prvenstvu do 16 let, ko so bili šele 12.
Iskreno lahko povem, da so se četrte tekme na prvenstvu, torej osmine finala proti Latviji, bali. In to prav zaradi neuspeha pred dvema letoma. Imeli so veliko tremo. A smo se trudili, da jim tudi v tem pogledu stvari olajšamo. Težko bi rekel, v katerem trenutku smo naredili miselni preboj. Veliko smo delali in se pogovarjali. Na začetku priprav sem jim rekel, naj 3. avgusta pridejo k meni in povedo, če sem stvari zavozil. Do takrat pa naj verjamejo v to, kar delamo. In to so sprejeli. Številni so igrali na drugačnih položajih kot sicer, nekateri bolj kot ne ploskali na klopi in verjamem, da jim ni bilo lahko. A ravno to je odlika vrhunskih športnikov, da se znajo žrtvovati za končni uspeh.
O tem, če je zaradi mladosti igralcev posegel po specifičnem pristopu.
Nič posebnega. Morda edino to, da smo se pogovarjali precej več, kot se denimo v članskih vrstah. Mladce moraš pridobiti na svojo stran, da zaupajo zgodbi, ki jo ustvarjaš. Potem ni težav.
O zrelosti, ki so jo kazali na prvenstvu.
V tem pogledu so me zelo presenetili. V pripravljalnem obdobju smo precej nihali, ene tekme igrali dobro, druge slabo. A vse to je bil del procesa in grajenja moštva. Na koncu smo prišli do točke, kot sem že izpostavil, da bi nas na zadnjih treh tekmah težko kdor koli premagal. Bile so minute odmora, ko smo se samo spogledali in v dveh sekundah vedeli, kaj moramo odigrati. Igralci so bili zelo samozavestni in mirni. Vsake tekme smo se lotili v obdobjih po pet minut. Sploh se nismo obremenjevali s tem, ali bomo zmagali ali ne. Rekli smo si, da moramo odigrati prvih pet minut, kot znamo in da bomo v tem primeru po vsej verjetnosti v ugodnem položaju. Pa nato naslednjih pet minut, pa naslednjih pet in na koncu smo bili po 40 minutah lahko resnično zadovoljni. Pritiska tudi zato nismo čutili, razen tiste tekme v osmini finala proti Latviji.
O tem, kaj mu osebno pomeni naslov evropskih prvakov do 18 let.
Ne vem. Vsega skupaj še nisem predelal. Zelo je zoprno, ker bi lahko denimo z Latvijo izgubili, a oddelali isti posel. Potem bi bili pa neuspešni? Prav zaradi tega po uspehu nisem poletel med oblake. Vesel sem, da nam je uspelo, a zdaj je treba delati naprej. Rezultat je seveda pomemben, a ne pomeni vsega. Pomemben je tudi proces in način dela. Imeli smo krasno poletje. Sem izredno vesel, verjetno bi bil manj, če bi izpadli prej. Ponosen sem na igralce, ki so se resnično trudili, na koncu pa je prišla tudi nagrada.
O naslednjem izzivu, saj bo v prihodnji sezoni vodil Krko.
Upam, da življenje ni v ravnovesju in da ne bom že novembra brez službe (smeh, op. p.). Izziva s Krko se ne bojim. Pripravljen sem nanj. Kot smo se tekem v reprezentanci do 18 let lotevali po pet minut, se bomo priprav in sezone pri Krki po 14 dni. Takšna je moja filozofija in upam, da bomo uspešni.
O tem, če bo težko praktično čez noč preklopiti v drugo okolje.
Priznati moram, da mi je bilo težko na začetku reprezentančnih priprav, saj smo takrat še gradili ekipo Krke in sem bil z glavo včasih na več koncih. Zdaj pa mislim, da bo šlo. Prva faza priprav je taka, da lahko nekoliko zadiham. Idejo, kaj želim zgraditi imam, tako da ne pričakujem težav.