Že nekaj časa je jasno, da bo Slovenija v Kanado odpotovala dodobra oslabljena. Doma je ostalo najmočnejše rožje. Nuklearno orožje. Tadej Pogačar bo mavrično majico primoran predati brez boja, zaradi podobnih razlogov pa bo tudi njegova zaročenka Urška Žigart tokrat le v vlogi gledalke.
Pričakovanja slovenske ekspedicije so se temu primerno spremenila. Padla. Kot tudi percepcija tekmecev. Če so bile v minulih dveh letih vse oči uprte v slovenski oktet, Pogačar pa je dirkal s tarčo na hrbtu, se bodo tokrat izbranci Uroša Murna lahko umaknili v senco in naslovne vloge prepustili drugim. Kar ni nujno slabo.
Scenarij cestne dirke je bil po Pogačarjevi odpovedi raztrgan na koščke. Ob Pogačarjevi odsotnosti so pri številnih kolesarjih zrasli apetiti. Ko mačke ni doma … Morda je vse skupaj še najbolje povzel Giulio Pellizzari, ki pričakuje, da se bo napadanje začelo že zgodaj tudi brez kolesarja, ki je svoje tekmece tako pogosto prisilil v obrambni položaj. »Vsi mislijo, da so Pogačar,« se je pošalil Italijan. »A Pogačar je samo en.«
O tem pozneje. Cestna dirka članov bo kot po navadi smetana na torti in bo na vrsto prišla šele na zadnji dan prvenstva, prvenstvo pa se v nedeljo začenja s kronometrskima preizkušnjama v članskih konkurencah.
13 kompletov kolajn bodo podelili na letošnjem SP: po šest na cestnih dirkah in posamičnih vožnjah na čas ter enega v ekipni mešani štafeti.
Remco kot prvi po štiri v vrsto
Če je krog favoritov na cestni dirki ob odsotnosti najboljšega kolesarja sveta širok, pa se vsak seznam favoritov za vožnjo na čas začne z enim in istim imenom. Remco Evenepoel je »tata mata« za kronometer. Evenepoel je v zadnjih letih nesporni vladar te discipline. Pod isto streho je združil naslov svetovnega, evropskega in olimpijskega prvaka, od zadnjih 13 kronometrov, na katerih je nastopil, pa jih je dobil kar dvanajst.
V nedeljo bo lovil še četrti naslov svetovnega prvaka, s čimer bi se na vrhu večne lestvice izenačil z Nemcem Tonyjem Martinom (2011, 2012, 2013, 2016) in Švicarjem Fabianom Cancellaro (2006, 2007, 2009, 2010), nikomur pa doslej še ni uspelo slaviti štirikrat zapovrstjo.
Lani v Ruandi je bil razred zase in je celo ujel Pogačarja, ki je startal dve minuti in pol pred njim. Pa Pogačar ni bil slab in je na koncu končal celo na četrtem mestu.
Belgijec ne skriva, da želi jeseni kar najbolje izkoristiti odsotnost slovenskega asa. V Montrealu, na prvenstvu stare celine v Sloveniji, kjer bo nastopil le na cestni preizkušnji, in nato še na zadnjem spomeniku sezone, dirki po Lombardiji. Najprej pa se podaja v lov na zgodovinski dvojček. Od leta 1994, ko je tudi kronometer del svetovnih prvenstev, ni še nobenemu kolesarju na istem prvenstvu uspelo osvojiti obeh naslovov. Če dodamo zraven še olimpijske igre, potem bo Belgijec lovil celo dvojni dvojček, če se izrazimo po košarkarsko.
V nedeljo je na vrsti najbrž lažji del naloge. Načrte na dobrih 39 kilometrov dolgi in bolj ko ne ravni trasi mu bodo poskušali prekrižati dvakratni prvak Italijan Filippo Ganna, Švicar Stefan Küng …
Od Slovencev se bosta na uro resnice podala zgolj Jan Tratnik in Nika Bobnar, po odpovedi Žigartove osamljena jahačica med članicami. Pustimo se presenetiti, a na kakšen res vrhunski rezultat ne gre računati. Tratnik, ki je že nekaj časa v Kanadi in je nastopil na obeh tamkajšnjih preizkušnjah svetovne serije (VN Quebeca in VN Montreala), bo kronometer izkoristil tudi ali predvsem za vzdrževanje tekmovalnega ritma, a bo pri tem vseeno šel na polno. Da bi idrijska lokomotiva izboljšala 10. mesto iz Bergna 2017, kar je njegova najboljša uvrstitev v petih nastopih v kronometrih na SP, pa ne gre pričakovati.
Ženska preizkušnja se začne ob 15. uri po slovenskem času, moška ob 18.45.