Igra na izpadanje se nadaljuje, v nedeljo je zahtevala do zdaj najbolj zvenečo žrtev. Pogačarjev največji tekmec Jonas Vingegaard je z zlomljeno ključnico že doma. Prvič v desetem nastopu na tritedenski dirki se mu bo zgodilo, da ne bo prišel do cilja. V petih nastopih na Touru je bil dvakrat prvi, trikrat pa drugi, tokrat pa je bilo zanj Toura konec v enem izmed ovinkov v zaključku 15. etape. »Kako se počutim? Pravzaprav kar dobro, presenetljivo dobro. Seveda je za nas veliko razočaranje, da se Tour končuje na takšen način in da moram odstopiti v takšnih okoliščinah, vendar je tudi to del kolesarstva. Na srečo se je izkazalo, da gre 'le' za zlomljeno ključnico.«
Številni so hitro povezali točke in Dančev trenutek nepazljivosti pripisali tudi neprespanosti. Tudi Vingegaarda je namreč sredi noči obiskala doping kontrola, malce olja pa je na ogenj prilil tudi Pogačar. »Vingegaard je imel sinoči doping kontrolo ob dveh zjutraj in ob tem sem se vprašal, ali je mogoče, da si po tako porušenem ritmu spanja manj osredotočen. Ne pravim, da je to krivo, vendar bi lahko obstajala povezava. Bilo je žalostno videti, kako je moral zapustiti dirko.« A Vingegaard se ni želel spuščati v špekulacije oziroma polemike. »Jasno je, da mi to zagotovo ni pomagalo. Ali je bil to vzrok, pa si ne upam ugibati. Tega ne želim pripisovati temu, ker je to pač kolesarstvo.«
Dančev padec je bil še en opomnik, kako hitro se na Touru obrača kolo sreče. Trenutek nepazljivosti ali smole in vsega je v hipu konec. Tour pa ne izbira in se ne ozira na imena. »Tour brez tebe ne bo več isti. Čim hitrejše okrevanje, prijatelj,« mu je prek družbenega omrežja zaželel Pogačar.
Ekipa Visma-Lease a Bike je tako ostala brez svojega kapetana, načrta B pa nimajo. Z Vingegaardom so šli na vse ali nič. In dobili nič.
Vlogo glavnega tekmeca oziroma prvega Pogačarjevega spremljevalca je ob vstopu v tretji, zadnji teden prevzel Remco Evenepoel. Sicer se zdi, da so se Evenepoel, veliko francosko upanje Paul Seixas, Evenepoelov moštveni kolega Florian Lipowitz in drugi bolj kot ne že sprijaznili s tem, da dirkajo »zgolj« za drugo mesto oziroma preostali dve mesti na zmagovalnem odru na Elizejskih poljanah. Navsezadnje se podobno zdaj obnaša tudi že Pogačar, ki je v nedeljo rezal zrak Isaacu del Toru in zaradi tega morda ostal brez še ene etapne zmage ter še nekaj dodatnih sekund naskoka pred zasledovalci.
Danes sledi ura resnice – prvi in edini posamični kronometer na letošnji dirki. Se bo Evenepoel, aktualni svetovni in olimpijski prvak v tej disciplini, na 26 kilometrov dolgi trasi še malce približal Pogačarju in iz procesije vnovič naredil dirko? Belgijec se zdi v dobri formi, tako na cesti kot pred novinarskimi mikrofoni in diktafoni. Dal je namreč enega boljših komentarjev na nočne obiske dopinških kontrolorjev. »Ob dveh zjutraj? To je nemogoče. Ne, tega pa res ne dovolijo, ali pač? To ni prav. Kaj bi sam rekel, če bi stali ob moji postelji? Nič, ker bi samo naprej spal.«