Ardenski spomenik Liege–Bastogne–Liege je bil v svoji 112. izvedbi najzanimivejši od obdobja, odkar na njem prevladuje slovenski kolesarski as Tadej Pogačar. Po izjemno razburljivem začetku dirke je najboljše moštvo na svetu vseeno stvari mirno pripeljalo v tradicionalni razplet dirke, Pogi pa je še enkrat več dokazal, kdo je kolesarska številka ena na svetu.
Seixas bo še zelo trd oreh
Ko so kolesarji skupaj prišli na odločilni vzpon La Redoute (1,6 km in 9,3 odstotka) je sledil značilni Pogijev napad, kjer je v preteklih dveh edicijah dirke brez težav odločil zmagovalca. Tokrat pa je 27-letnik s Klanca pri Komendi doletel na šok. Ko tekmeci navadno odkimajo z glavo in slovenskega asa pustijo, da se sam odpelje proti cilju, se je za misijo nemogoče odločil Paul Seixas (Decathlon CMA CGM) in tudi preživel. »Šel sem kar močno v rdeče, in ko je Paul prišel na vrhu klanca ob meni, sem bil kar malce presenečen,« je odpor komaj 19-letnega francoskega kolesarja presenetil tudi Tadeja Pogačarja.
Na srečo Slovenca trasa dirke LBL tudi v zadnjih kilometrih ni ravna in se je na zadnjem kategoriziranem klancu le otresel novega velikega tekmeca. »V glavi sem bil pripravljen že na ciljni sprint, a zadnji klanec sem dobro poznal in šel svoj tempo. Uspelo se mi ga je otresti,« je pot do trinajste zmage na največjih enodnevnih dirkah podoživel prvi Tadej Pogačar, ki je tokrat dirkal s črnim žalnim trakom na levi roki v spomin na nekdanjega sotekmovalca Cristiana Camila Munoza. Ta je dva dni pred dirko umrl za posledicami poškodbe kolena, ki jo je staknil na dirki Tour du Jura v Franciji. Prišlo je do hude infekcije poškodbe. Nad končnim drugim mestom ni bil razočaran niti mladi Francoz. »Prvič na tej dirki in takoj drugo mesto. Ni slabo, kajne,« je dejal z nasmehom Paul Seixas in se dotaknil še dvoboja z najboljšim kolesarjem trenutnega obdobja. »Zdaj vem, da lahko mešam štrene prav vsem. To je pomemben korak za nadaljevanje kariere,« se še ne 20-letni francoski odrešitelj kolesarstva zaveda, da bo še zelo trd oreh. Na tretjem mestu je dirko zaključil Remco Evenepoel, ki pa, čeprav se je znašel v pobegu in je pred tekmo napovedal hud boj za zmago, ni bil dorasel tekmec dvema najboljšima.
To je tudi še en dokaz več, da ljubljenec belgijskih ljubiteljev kolesarstva tudi na dirki po Franciji, kamor bodo najboljši kmalu usmerili vse misli, ne bo dorasel tekmec Slovenca. Zato pa je pod vse večjim pritiskom Seixas s svojo ekipo, da se že letos poda v veliki spopad s Pogačarjem na dirki vseh dirk, kjer bo svoje priložnosti znova iskal tudi Danec Jonas Vingegaard. Kapetana Visme-Lease a Bike sicer pred tem čaka še nastop na italijanskem Giru, v dosedanjem poteku sezone pa je dokazal, da je na etapnih dirkah zelo nevaren. Pri tem pa je treba poudariti, da se je v večini udeleževal dirk, kjer je bil izrazit favorit in prave konkurence pravzaprav ni imel (Pariz–Nica in Katalonija).
Prvi spopad Rogliča in Pogačarja v tej sezoni na etapni dirki
Za Tadejem Pogačarjem je prav posebna pomlad. Ker je kolesarsko dozorel, mu ni treba več nastopati na vsaki dirki, pri tem pa loviti zmago drugo za drugo. Postal je prvi kolesar sveta v pravem pomenu besede in je nastopil le na petih največjih enodnevnih dirkah sezone in na njih potrdil svoj sloves, saj je vpisal štiri zmage in eno drugo mesto. »Ne dirkam veliko, zato je rezultatski pritisk pred dirkami še toliko večji. Zelo sem ponosen na vse, kar mi je uspelo doslej v tej sezoni,« je breme priznal tudi Pogi sam. Čeprav ima malo število dirk v svojih nogah, to ne pomeni, da je bolj spočit od tekmecev. »Kdor se spozna na tekmovalno kolesarstvo, se zaveda, da pet tako težkih enodnevnih dirk ni mačji kašelj. Predvsem pa je Tadej v vmesnem obdobju opravil veliko dela, morda celo več, kot bi ga, če bi bil na dirkah,« je pripomnil športni direktor ekipe UAE Emirates-XRG Andrej Hauptman.
Že v torek pa se za Pogija sezona začenja na novo, saj je na startu dirke po Romandiji, kar bo njegova prva etapna dirka v tej sezoni. Na njej bo dirkal tudi drugi slovenski as Primož Roglič. Zasavski orel ima za zdaj za seboj sezono brez zmage. Predvsem pa njegove navijače skrbi njegova vloga v moštvu Red Bull-Bora-hansgrohe, kjer več kot očitno ne dobiva podpore, ki si jo zasluži. To se je nazadnje izkazalo na dirki po Baskiji, kjer je v zadnjem hipu na dirko prišel tudi Florian Lipowitz (dirkal bo tudi po Romandiji). Nemec in Slovenec sta sicer kazala, da imata močne noge, a sta brez prave ekipne kemije pomagala Paulu Seixasu do prestižne skupne zmage. Zato bo tudi v Švici zanimivo gledati organizacijo ekipe, ki pa ima srečo, da bo tokrat prisoten tudi Jan Tratnik, ki je v odlični formi pomočnika in zna odlično organizirati ekipo, pa tudi udariti po mizi, ko je treba.
Od preostalih Slovencev je v dosedanjem poteku sezone z napadi pogosto poskušal Gal Glivar (Alpecin-Premier Tech), a se na njegovo žalost begi v modernem kolesarstvu le redko uspešno končajo. A že to, da se v njem znajde, je kazalnik močnih nog. Z vztrajnim poskušanjem pa se bodo tudi njemu enkrat zvezde pravilno postavile. Domen Novak je predvsem v nedeljo dokazal, da je zares nepogrešljiv pomočnik ekipe UAE Emirates. Malce več težav pa imajo Slovenci v moštvu Bahrain-Victorious. Jakob Omrzel pri 20 letih dokazuje, da lahko konkurira najboljšim, a še potrebuje malce naravne moči. Največ težav ima Matej Mohorič. Kot zmagovalec kolesarskega spomenika v svoji karieri se vedno spogleduje z najvišjimi rezultati. A za mojstra taktičnih presenečenj se zdi, da so dirke enostavno postale prehitre in možnosti za njegove ukane sploh ni več. Matevž Govekar in Žak Eržen vztrajno iščeta svoje priložnosti v hitrih zaključkih etap in vestno opravljata druge naloge v ekipi.